Kdo je nemški milijarder, ki stavi na humanoidne robote

Podjetje Davida Regerja Neura Robotics, vredno sedem milijard dolarjev, želi postati Apple na področju fizične umetne inteligence (UI, ki prek robotov in drugih naprav deluje v resničnem, fizičnem okolju). Njegove ambicije segajo daleč prek razvoja industrijskih in humanoidnih robotov. Razvija tudi operacijski sistem za njihovo delovanje in posebne “vadbene centre”, v katerih se bodo roboti učili in urili. Projekt so s skupno 1,4 milijarde dolarjev podprli tudi Nvidia, Amazon in Tether.

“Želim si, da bi Neura nekoč postala največji davkoplačevalec v Evropi,” navdušeno pravi 38-letni podjetnik s področja robotike David Reger.

Svoje ambiciozno zagonsko podjetje Neura Robotics je ustanovil leta 2019 v nemškem Metzingenu, približno 30 kilometrov južno od Stuttgarta. Gre za regijo, iz katere izvirajo velikani avtomobilske industrije, kot so Mercedes-Benz, Porsche in Bosch. Neura razvija inteligentne robote, ki so sposobni zaznavati okolico, se učiti in samostojno odločati, med njimi tudi humanoidne robote. Poleg tega razvija programsko opremo za njihovo delovanje.

Velika naložba

Junija letos je podjetje zbralo do 1,4 milijarde dolarjev v krogu financiranja, ki ga je vodil kontroverzni Tether, izdajatelj stabilnega kriptožetona z največjo tržno kapitalizacijo na svetu, katerega vrednost je vezana na ameriški dolar. Med vlagatelji so bili tudi Nvidia, Amazon, Qualcomm, Bosch, Schaeffler in Evropska investicijska banka (EIB).

Po navedbah dobro seznanjenih virov so vrednost Neure v tem krogu financiranja ocenili na približno sedem milijard dolarjev, zato se uvršča med najvišje ovrednotena evropska zagonska podjetja na področju robotike. V podjetju pravijo, da so večino sredstev že prejeli, izplačilo manjšega dela pa je še odvisno od doseganja dogovorjenih poslovnih mejnikov. Reger ima v lasti približno 20 odstotkov podjetja, kar pomeni, da je njegov delež trenutno vreden skoraj 1,5 milijarde dolarjev.

Eden največjih podpornikov podjetja Neura je Stephen J. George, čigar investicijska družba InterAlpen Partners iz Omahe je leta 2023 vanj prvič vložila 16 milijonov dolarjev. George, nekdanji bančnik pri Goldman Sachsu, je pred tem vodil družbo Capricorn Investment Group upravljavca premoženja milijarderja Jeffa Skolla, ki je obogatel z eBayem.

“Neura je kombinacija Appla in Mercedes-Benza,” pravi George in pri tem spomni na avtomobilskega velikana, ki ima sedež le pol ure vožnje stran.

Najbolj neobičajen del Neurine strategije so tako imenovani robotski vadbeni centri. Gre za posebne prostore za urjenje robotov, v katerih lahko stranke najamejo namenske vadbene enote, opremljene s simulacijskimi okolji in tehnologijo za spremljanje gibanja, ter robote, ki jih kupijo pri Neuri, usposobijo za opravljanje konkretnih nalog. Vse, česar se posamezni robot nauči, je mogoče shraniti v Neurino platformo v oblaku Neuraverse in nato prenesti na druge robote istega uporabnika. Reger želi omogočiti tudi, da bi si podjetja tako pridobljene robotske spretnosti lahko prodajala med seboj ali jih dajala v najem.

Stava na humanoidne robote

Seveda pa številni Neurini ambiciozni načrti še čakajo na uresničitev. Večino dejanskih prihodkov podjetje, ki njihove višine ni želelo razkriti, še vedno ustvarja s precej bolj običajnimi, tako imenovanimi sodelovalnimi roboti, imenovanimi tudi koboti. Mednje sodijo robotske roke, mobilni transportni vozički in njihove kombinacije.

Zadnji javno dostopni računovodski izkazi podjetja v nemškem poslovnem registru segajo v leto 2022, ko je Neura poročala o skoraj sedmih milijonih dolarjev izgube. Po navedbah tiskovnega predstavnika podjetja vrednost naročil zdaj presega 1,1 milijarde dolarjev, pri čemer se približno polovica nanaša na obstoječo ponudbo sodelovalnih robotov.

Neura poleg tega trdi, da ima za 11 milijard dolarjev potencialnih prihodnjih poslov, ki temeljijo na sklenjenih dogovorih, vendar ti ne pomenijo nujno tudi trdno potrjenih naročil. Po navedbah predstavnika podjetja se približno 80 odstotkov teh dolgoročnih poslovnih priložnosti nanaša na humanoidne robote, robotske vadbene prostore in platformo Neuraverse.

Neura na svoji spletni strani humanoidnega robota 4NE1 predstavlja s sloganom “Vaš humanoidni sodelavec nove generacije”. Črno-beli robot, na katerega zagonsko podjetje stavi velik del svoje prihodnosti, je visok 180 centimetrov in tehta približno 80 kilogramov. S svojim videzom spominja na robote iz temačnih znanstvenofantastičnih filmov, ki prikazujejo distopično prihodnost.

V tekmo z ZDA in Kitajsko

Kitajski proizvajalci robotov so v prvi polovici letošnjega leta kupcem dobavili že 19.100 humanoidnih robotov, kar predstavlja kar 97 odstotkov vseh tovrstnih robotov, prodanih po svetu. Ameriško podjetje Figure iz Silicijeve doline, ki prav tako razvija humanoidne robote, je bilo lani ocenjeno na 39 milijard dolarjev, kar je več kot petkrat toliko, kolikor je danes vredna Neura. Kljub temu je Reger prepričan, da lahko njegovo podjetje Evropo znova postavi ob bok vodilnim tekmecem v tehnološki tekmi, ki jo je doslej večinoma spremljala s stranskega tira.

Njegova motivacija sega v leto 2009, ko se je odpravil v San Francisco. Družina ga je namreč spodbujala, naj se pred začetkom poklicne kariere posveti družbeno koristnemu delu. Tako se je pri 21 letih, kmalu po izbruhu svetovne finančne krize, preselil v Kalifornijo, kjer je začel delati kot svetovalec za pomoč brezdomcem. Sprva je nameraval ostati v ZDA, vendar so ga izkušnje pri delu z brezdomci po letu in pol spodbudile k vrnitvi domov. V Nemčijo se je vrnil z novim spoštovanjem do tamkajšnjega sistema socialne varnosti.

V Nemčiji premalo delavcev

Vendar sistem socialne varnosti temelji na zaposlenih, teh pa v Nemčiji vse bolj primanjkuje. Zaradi upokojevanja povojne generacije naj bi se po podatkih Nemškega gospodarskega inštituta število delovno aktivnih prebivalcev do leta 2036 zmanjšalo za približno 4,3 milijona. Del te vrzeli bodo morali zapolniti roboti. Reger je prepričan, da bi jih morala Nemčija, če bo od njih vse bolj odvisna, tudi sama proizvajati.

Nemčija je že zdaj močno odvisna od uvoza ključnih surovin in tehnologij, vse od nafte pa do polprevodnikov. Reger zato vidi priložnost, da bi na področju tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, znova vzpostavili večje ravnovesje med Evropo in preostalim svetom. “Evropa ne bo mogla ohraniti svoje blaginje, socialnih sistemov in vpliva v svetu, če bo naslednjo generacijo tehnologij zgolj prevzemala od drugih,” opozarja. “Tudi sami moramo znova ustvarjati ogromno novo vrednost. Fizična umetna inteligenca nam ponuja prav to priložnost.”

Izučil se je za orodjarja

Reger se je rodil leta 1988 in odraščal v bližini Rottweila na jugozahodu Nemčije kot najstarejši od enajstih otrok. Njegov oče je zaposlen pri bližnjem dobavitelju avtomobilske industrije, mati pa je gospodinja. Reger je že kot deček ob sobotah pomagal v tovarni, kjer je čistil stroje. Namesto študija na univerzi se je odločil za poklicno usposabljanje za orodjarja, med katerim se je naučil izdelovati orodja in kalupe za proizvodnjo industrijskih delov.

Leta 2011 se je zaposlil v švicarskem družinskem podjetju MABI, proizvajalcu industrijskih strojev. Do takrat še nikoli ni imel opravka z robotom. V podjetju so mu ponudili izbiro med delom na področju robotike ali 3D-tiskanja. Odločil se je za robotiko, saj je sklepal, da bodo roboti nekoč opravljali tudi 3D-tiskanje. “O robotih nisem imel pojma, a sem se pretvarjal, da nekaj vem,” priznava. Zato se je ob večerih sam učil ob videoposnetkih na YouTubu. Kot pravi, je že leto pozneje s svojo majhno ekipo na velikem münchenskem sejmu avtomatizacije Automatica predstavljal uporabo velike industrijske robotske roke.

Leta 2018, po sedmih letih pri podjetju MABI, je Reger vodstvu predstavil ambicioznejšo zamisel. Večina industrijskih robotov je bila takrat še vedno zaprta za zaščitnimi ograjami in je vedno znova opravljala eno samo nalogo. Reger pa si je zamislil robote, ki bi jih bilo mogoče naučiti novih opravil, pridobljeno znanje pa shranjevati na skupni programski platformi. Tako inženirjem ob vsaki novi nalogi ne bi bilo treba znova razvijati celotnega sistema avtomatizacije. Vodstvu je bila zamisel všeč, vendar so Regerju dejali, da je s svojo vizijo pet ali šest let pred časom. Sam je bil prepričan, da bi bilo takrat, ko bi drugi ocenili, da je čas pravi, zanj že prepozno.

Sodelovanje s Kitajci

Zato je sklenil, da ne bo čakal in je združil moči s kitajskim proizvajalcem sodelovalnih robotov Han’s Robot iz Šenžena, za katerim stoji velikan na področju avtomatizacije, Han’s Laser Technology. Skupaj sta ustanovila nemško podjetje Han’s Robot Germany, namenjeno razvoju sodelovalnih robotov. Reger je zbral ekipo približno ducat znanstvenikov in inženirjev s področja robotike, med njimi tudi nekdanje sodelavce iz podjetja MABI. Njihovo znanje je segalo od umetne inteligence in strojne ter programske opreme do senzorskih sistemov.

Kitajski partner je pridobil 70-odstotni lastniški delež v novem podjetju, ki je združilo njegovo robotsko tehnologijo z znanjem nemške ekipe na področju programske opreme, senzorjev in razvoja robotov, prilagojenih potrebam posameznih naročnikov. Podjetje se je pozneje preimenovalo v Neura Robotics.

Junija 2023 je Reger organiziral odkup lastniškega deleža kitajskega partnerja, za katerega je skupina evropskih vlagateljev odštela 11 milijonov dolarjev. Do takrat je ChatGPT že sprožil pravo investicijsko evforijo na področju umetne inteligence, vlagatelji pa so iskali priložnosti za njeno uporabo v fizičnem svetu. Le mesec dni po izstopu kitajskega partnerja je Neura objavila, da je od skupine evropskih vlagateljev pridobila dodatnih 55 milijonov dolarjev kapitala. Vrednosti podjetja ob tem krogu financiranja niso razkrili.

Kitajski izstop iz lastništva

Zastavlja se vprašanje, zakaj je kitajski Han’s svoj lastniški delež prodal po tako navidezno nizki ceni? Morda zato, ker je Neura še naprej večino sodelovalnih industrijskih robotov in njihovih sestavnih delov kupovala pri podjetju Han’s Robot, ki se je medtem preimenovalo v Huayan Robotics.

Po podatkih iz prospekta za prvo javno ponudbo delnic, ki ga je Huayan objavil marca 2026, je bila Neura septembra 2025 njegov največji kupec. Hkrati pa je sama Huayanu dobavljala visokozmogljive reduktorje, natančne zobniške mehanizme, ki omogočajo gibanje robotskih sklepov. Huayan jih je vgrajeval v robote, ki jih je izdeloval za Neuro, lahko pa jih je uporabljal tudi pri proizvodnji robotov za druge naročnike.

Kljub tesnemu poslovnemu sodelovanju Reger vztraja, da niti Han’s Robot niti Han’s Laser nimata več lastniškega deleža v Neuri ali pravic do njene intelektualne lastnine.

Robotske roke

Neura je doslej večino svojega uspeha ustvarila s prodajo robotskih rok, ki jih evropski distributerji ponujajo po cenah od približno 18.500 do 44.000 dolarjev, mobilnih robotov za prevoz sestavnih delov po tovarnah, ki stanejo okoli 50.000 dolarjev, ter naprav, ki združujejo obe funkciji. Reger je precej nejasen glede števila prodanih robotov od leta 2021, ko je Neura predstavila svojega prvega.

Ocenjuje, da so jih doslej prodali med 5.000 in 8.000, pri čemer številne prodajajo pod blagovnimi znamkami drugih proizvajalcev robotov, s katerimi Neura sodeluje. Med njenimi partnerji so japonski Kawasaki Heavy Industries, Omron Robotics in tajvanski Delta Electronics, ki je leta 2024 prek svoje nizozemske podružnice tudi kapitalsko vstopil v Neuro.

Zakaj pa bi proizvajalci robotov prodajali tehnologijo drugega podjetja? Reger pojasnjuje, da ob začetku njihovega sodelovanja na trgu preprosto ni bilo primerljivih rešitev. “Neura ima v lasti celotno tehnologijo ključnih sistemov,” pravi. Mednje sodijo motorji, senzorji za zaznavanje položaja in varnostni senzorji.

Vsak robot bo imel svojo digitalno denarnico

Toda lastništvo tehnologije še ne pomeni, da podjetje vse sestavne dele tudi samo proizvaja. Nekatere komponente za Neurine humanoidne robote dobavljajo nemška podjetja, kot sta Bosch in Schaeffler. Slednji Neuri zagotavlja aktuatorje oziroma tako imenovane “mišice robotov”. Gre za pogonske mehanizme, ki omogočajo premikanje robotskih sklepov in lahko predstavljajo tudi polovico stroškov vseh sestavnih delov robota.

Med drugimi partnerji Neure so Nvidia, ki zagotavlja simulacijsko tehnologijo in računsko zmogljivost za delovanje njene umetne inteligence, Amazon, ki zagotavlja infrastrukturo v oblaku za platformo Neuraverse, ter Qualcomm, katerega procesorje Neura vgrajuje v “možgane in živčni sistem” svojih robotov. Tether, izdajatelj stabilnega kripto žetona USDT, želi v Neurine robote vključiti svojo programsko opremo za digitalne denarnice. USDT se pogosto uporablja za trgovanje in plačevanje na razvijajočih se trgih, vendar je postal tudi priljubljeno sredstvo za nezakonite finančne transakcije. V prihodnosti bi tako roboti lahko samostojno opravljali transakcije med seboj.

“Avtonomni stroji morajo biti sposobni samostojno obdelovati podatke, sprejemati odločitve in opravljati transakcije brez posredovanja centraliziranih institucij,” pravi milijarder Paolo Ardoino, glavni izvršni direktor Tetherja. Z njegovo vizijo se strinja tudi Reger. “V prihodnosti bo imel vsak robot svojo digitalno denarnico,” napoveduje.

Povpraševanje je veliko

V že bližnji prihodnosti je lahko pričakovati izjemno veliko povpraševanje po humanoidnih robotih. Reger trdi, da se je na Neuro v zadnjem letu obrnilo 12.000 podjetij, večinoma zaradi zanimanja za humanoidne robote. Ocenjuje, da imajo trenutno dovolj proizvodnih zmogljivosti, da lahko zadostijo potrebam le približno stotih strank.

“Podjetja so pripravljena plačati od 300.000 do 550.000 dolarjev že za dobro izvedeno demonstracijsko predstavitev delovanja robota,” pravi Reger. Pri tem ima v mislih ceno posameznega humanoidnega robota, ki pri najnovejšem Neurinem modelu znaša 110.000 dolarjev, ter letne stroške njegovega usposabljanja, uvajanja v delovno okolje in vzdrževanja. Izvajanje pilotnih projektov s humanoidnimi roboti je za Neuro zelo zahtevno, predvsem z vidika osebja, ki je za to potrebno. Podjetje mora namreč praviloma svoje inženirje poslati v tovarne naročnikov, kar upočasnjuje razvoj in izboljševanje humanoidne tehnologije v lastnih laboratorijih.

Reger se je zato odločil, da bo Neura zgradila posebne centre oziroma “vadbene prostore za robote”, v katerih bodo lahko podjetja najela prostor in s svojimi zaposlenimi sama usposabljala robote.

Draga naložba

V nasprotju z usposabljanjem velikih jezikovnih modelov, ki se učijo predvsem iz podatkov, dostopnih na spletu, se morajo roboti naučiti delovanja v resničnem, fizičnem okolju. Da bi robot denimo lahko prijel avtomobilski sestavni del, se mora naučiti, kam seči, kako močno ga prijeti in kako ga postaviti na pravo mesto. Kot pojasnjuje vlagatelj Stephen J. George, so za to potrebni praktični prikazi in veliko ponavljanja.

Neurini vadbeni prostori za robote so draga naložba. Podjetje je skupaj s partnerji za vzpostavitev takšnega centra na münchenskem letališču namenilo 19 milijonov dolarjev, pri čemer stroški zaposlenih sploh niso vključeni. “Center že deluje, stranke pa že rezervirajo posamezne prostore za usposabljanje robotov, nekatere celo po 20 hkrati, in sicer za najmanj eno leto,” pravi Reger. Višina najemnine je odvisna od opreme in dogovorov o izmenjavi podatkov, lahko pa doseže več deset tisoč dolarjev.

Pomemben del Regerjevega načrta je tudi sodelovanje z univerzami. Kot pravi, raziskovalnim ustanovam primanjkuje sredstev, hkrati pa jim zagonska podjetja prevzemajo najboljše mlade raziskovalce z doktoratom. Vadbeni prostor za robote v univerzitetnem kampusu bi jim omogočil dostop do opreme, ki bi si jo sicer težko privoščile, Neura pa bi si v zameno zagotovila sodelovanje raziskovalcev pri usposabljanju svojih robotov. Tehniška univerza v Münchnu že sodeluje pri projektu na tamkajšnjem letališču, v raziskovalnem kampusu Melaten univerze RWTH Aachen pa nastaja nov center s površino 3.000 kvadratnih metrov.

Neura načrtuje, da bo do konca leta delovalo pet vadbenih centrov za robote: trije v Nemčiji, eden na Kitajskem in eden v ZDA. Še deset jih je v različnih fazah razvoja. Med načrti za ameriški trg sta tudi centra v Detroitu in San Diegu.

Skupna platforma znanj

Podatke, zbrane med usposabljanjem, je mogoče shranjevati v posebne digitalne pomnilnike robotov na platformi Neuraverse. Podjetja lahko tako znanje in spretnosti, ki so jih pridobili njihovi roboti, prenesejo na druge robote v svoji floti, v prihodnosti pa jih bodo lahko tudi prodajala drugim podjetjem.

“Naš končni cilj je, da spretnosti, ki se je robot enkrat nauči, ne bi bilo treba znova razvijati za vsakega posameznega robota,” pojasnjuje Reger.

Neurini vadbeni centri za robote pa bodo imeli tudi konkurenco. Schaeffler, ki je obenem vlagatelj v Neuro in njen dobavitelj, ima v nemškem Erlangnu lastno “robotsko vadišče”, kjer humanoidnega robota AEON podjetja Hexagon usposablja za delo v tovarnah. Poleg tega je Schaeffler vložil deset milijonov dolarjev v podjetje Agility Robotics, še enega Neurinega tekmeca. V svojih ameriških tovarnah že uporablja nekaj njegovih humanoidnih robotov Digit za ravnanje z materialom.

Začetne težave

Neurini roboti in njihove napovedane zmogljivosti res naredijo velik vtis, vendar imajo humanoidni modeli pri dejanskem delovanju še precej začetnih težav. Ob odmevni predstavitvi robota 4NE1 na sejmu Automatica junija 2025 je Reger tako lahko pokazal le negibni prototip. Tiskovni predstavnik podjetja je pojasnil, da delujočega robota še niso mogli pripeljati zaradi nepričakovane zapore avtoceste.

Leto pozneje, junija 2026, je na tehnološkem sejmu Computex v Tajpeju novejša različica istega robota vendarle stopila na oder. V rokah je nosil pladenj s Qualcommovo strojno opremo, a se je le nekaj trenutkov pozneje prevrnil na hrbet. Pri Qualcommu so dogodek pripisali motnji v komunikaciji, ki naj bi sprožila vgrajeni varnostni mehanizem za nadzorovan padec robota, zasnovan tako, da ob morebitni okvari zaščiti ljudi in opremo v njegovi bližini.

Neurin najnovejši humanoidni robot Gen 3.5 po ocenah stane 110.000 dolarjev, ob nakupu najmanj 20 robotov pa se cena glede na podatke na spletni strani podjetja zniža na 62.000 dolarjev za posameznega robota. Neura ne želi razkriti, koliko humanoidnih robotov je doslej dejansko izdelala in predala v uporabo. Reger kljub temu napoveduje, da bo njegovo zagonsko podjetje do leta 2030 sposobno dobaviti pet milijonov kognitivnih robotov, med njimi tudi humanoidne.

Po podatkih Mednarodne zveze za robotiko (IFR) je bilo lani po vsem svetu prodanih le približno 7.000 humanoidnih robotov v velikosti človeka. Številnih med njimi niso kupili za opravljanje konkretnih nalog, temveč za zbiranje podatkov, potrebnih za učenje modelov umetne inteligence.

Vodilna vloga Kitajske

V tekmi za prevlado na področju humanoidnih robotov vodi Kitajska. Po podatkih družbe za tržne raziskave Smart Analytics Global so roboti podjetja AgiBot iz Šanghaja v prvi polovici leta 2026 predstavljali kar 44 odstotkov vseh dobav humanoidnih robotov na svetu, kar pomeni približno 8.400 robotov.

Na drugem mestu je podjetje Unitree iz Hangdžova, ki svoj osnovni model G1 prodaja za 13.500 dolarjev, kar je približno osmina cene Neurinega robota 4NE1. Gre za poenostavljenega humanoidnega robota, ki sicer lahko hodi, vendar nima rok, sposobnih natančnega prijemanja in rokovanja s predmeti, njegov lastnik pa ga tudi ne more sam programirati.

Unitree je leta 2025 ustvaril 253 milijonov dolarjev prihodkov in dobavil več kot 5.500 humanoidnih robotov. Vendar po ocenah raziskovalne družbe SemiAnalysis le približno 250 teh robotov dejansko opravlja realno delo. Ko je Unitree avgusta 2026 začel kotirati na šanghajski borzi, so vlagatelji podjetje za kratek čas ovrednotili na 66 milijard dolarjev. Njegova tržna vrednost je odtlej strmoglavila na 24 milijard dolarjev, saj je vse težje spregledati velik razkorak med navdušenjem nad humanoidnimi roboti in njihovo dejansko komercialno uporabo.

Tudi ameriški proizvajalci humanoidnih robotov morajo še veliko dokazati. Podjetje Figure iz San Joseja v Kaliforniji je doslej izdelalo približno 1.000 humanoidnih robotov, vendar ni jasno, koliko jih je dejansko že v uporabi in kje. Tesla medtem izdeluje več sto humanoidnih robotov Optimus na teden, vendar ti po nedavnem poročanju spletnega medija The Information še vedno niso sposobni zanesljivo opravljati širokega nabora različnih nalog.

Trgovinske omejitve

Eno resnejših ovir, s katerimi se bo Neura soočila v bližnji prihodnosti, predstavljajo mednarodne trgovinske omejitve. Ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je julija letos na svoj seznam opreme, ki zaradi tveganj za nacionalno varnost ne more pridobiti dovoljenja za prodajo na ameriškem trgu, uvrstila tudi “napredne robotske naprave”, izdelane v tujini. Omejitev velja za humanoidne, štirinožne in avtonomne mobilne robote. Iz nje pa so izvzete na mesto pritrjene industrijske robotske roke, ki predstavljajo pomemben del Neurinega poslovanja, ter modeli, ki so že pridobili ustrezna dovoljenja.

Tuji proizvajalci lahko nove robote še vedno ponudijo na ameriškem trgu, če pridobijo pogojno odobritev. To lahko dobijo po tem, ko ameriško ministrstvo za vojno preveri njihovo proizvodnjo in dobavno verigo. Predstavniki Neure so za Forbes povedali, da podjetje v Detroitu razvija proizvodne zmogljivosti za robote na kolesih in humanoidne robote, začetek proizvodnje pa načrtuje za leto 2027. Do takrat pa bo moralo za svoje nove modele pridobivati omenjena dovoljenja.

Regerjeve največje ambicije pa so nedvomno povezane z domačim okoljem. Že več kot stoletje se po svetovnih cestah vozijo avtomobili, izdelani v tem delu Nemčije. Zdaj si želi, da bi tu nastajali tudi stroji, ki bodo namesto ljudi opravljali delo po vsem svetu. “Evropa ima vrhunske inženirje, industrijsko znanje, proizvodne zmogljivosti in na tisoče podjetij, ki dobro razumejo fizični svet,” pravi. “Če bomo vse to povezali z umetno inteligenco in ukrepali dovolj hitro, verjamem, da lahko ustvarimo industrijo, ki bo po obsegu presegla celo avtomobilsko.”

Avtorica izvirnega članka je Nina Bambysheva.