Poštni roboti na slovenskih ulicah: kdaj bodo lahko samostojno dostavljali pošiljke?

Pošta Slovenije si prizadeva za razvoj novega modela mestne logistike, ki bi povezal klasične načine dostave z novimi tehnološkimi rešitvami. V zadnjih mesecih preizkuša robotske dostavnike, ki imajo potencial delovanja 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ti bi omogočili razvoj poštnih storitev, ki niso več nujno vezane na klasične delovne čase in ustaljene dostavne poti.

Junija letos je Pošta Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in tehnološkim partnerjem Humanicor, ki zagotavlja robotski del rešitve, začela pilotni projekt asistirane robotske dostave v središču Ljubljane. Preizkušali so ga že tudi v Mariboru.

Po nekaj mesecih je projekt še vedno v razvojno-testni fazi, zato robotski dostavljalci za zdaj še niso vključeni v redno dostavno omrežje, so nam povedali na Pošte Slovenije. Trenutno mora tega večjega robota na terenu zaradi varnosti in pomanjkanja regulatornega okvira še vedno spremljati poštni delavec, ki hodi ob njem in skrbi za vročitev pošiljk. Cilj pa je, da bo sčasoma deloval popolnoma avtonomno.

Več o tem, kako deluje in kako je videti v praksi, lahko preverite v prispevku N1 Slovenija.

Preizkušajo tudi manjše robotske dostavljalce

Cilj je vzpostaviti ekosistem, ki bo omogočal povezovanje različnih robotskih rešitev, pravijo na Pošti Slovenije. Postopoma je predvideno širjenje na druge storitve, kar bo vključevalo tudi dodatne robotske dostavnike.

Enega od njih smo ta teden ujeli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na Areni tehnologij, ki jo je organiziral Tehnološki park Ljubljana. Gre za precej manjšega robota od prej omenjenega, ki je prav tako zasnovan kot popolnoma avtonomno dostavno vozilo.

Kot nam je na dogodku pojasnil Simon Golob, svetovalec za prodajo pri Pošti Slovenije, je to vozilo opremljeno s številnimi kamerami in senzorji, ki mu pomagajo pri vožnji. Ker zakonodaja še ne dopušča avtonomne vožnje, tudi temu robotu iz zalednega centra pomaga operater. “Ko bo ta zakonodaja prilagojena, bo lahko tudi samostojno vozil po večjih mestih,” pravi Golob.

Prejemniki lahko svojo pošiljko prevzamejo tako, da kodo, ki jo dobijo pred dostavo pošiljke, vnesejo na zaslonu na zadnjem delu vozila, nato pa se odpre ustrezen predal, da lahko pošiljko prevzamejo. Sistem je torej enak kot pri paketomatih.

Ti roboti se po Golobovih besedah preizkušajo v središču Ljubljane, v ljubljanskem nakupovalnem centru BTC in v Mariboru.

Kaj so pokazali dosedanji preizkusi?

Dosedanji preizkusi so po navedbah Pošte Slovenije potrdili potencial robotske dostave, a hkrati kažejo na številne tehnološke in operativne izzive, ki jih je treba rešiti pred širšo uvedbo. “Najzahtevnejše je delovanje v dinamičnem mestnem okolju, kjer mora sistem varno prepoznavati pešce, kolesarje, ovire in druge nepredvidljive situacije. Zato (večji, op. a.) dostavnik v Ljubljani preizkušamo v asistiranem načinu, pod nadzorom operaterja in ob prisotnosti spremljevalca,” so pojasnili.

Poleg tehnoloških izzivov preverjajo tudi vključevanje robotske dostave v obstoječe logistične procese. “Ključno vprašanje je, pri katerih storitvah in na katerih območjih lahko robot dejansko izboljša produktivnost, razbremeni zaposlene in omogoči učinkovitejšo organizacijo dela,” pravijo na Pošti.

Robotske dostave zato ne vidijo kot univerzalne zamenjave za klasično dostavo, temveč kot njeno pomembno dopolnitev in osnovo za razvoj novih logističnih storitev.

Ključna bo vzpostavitev regulativnega okvirja

Za širšo uvedbo bodo morali poleg tehnološke zrelosti in varnosti zagotoviti ustrezne regulatorne pogoje. Prav tako bo treba potrditi operativno in ekonomsko upravičenost takšnega modela dostave.

“V tej fazi je ključna predvsem vzpostavitev ustreznega regulatornega peskovnika, ki bi nam omogočil prehod iz asistirane robotske dostave v preizkušanje popolnoma avtonomnega delovanja v realnem mestnem okolju, ob ustreznih varnostnih ukrepih. To je nujen korak za dokončno preverjanje tehnološke, operativne in ekonomske upravičenosti celotnega modela,” so za Forbes Slovenija pojasnili na Pošti Slovenije.

Regulatorni peskovnik bi jim omogočil tudi sistematično zbiranje podatkov in izkušenj, na podlagi katerih bi lahko skupaj s pristojnimi državnimi institucijami pripravili strokovne podlage za potrebne zakonodajne spremembe. “Naš cilj je vzpostaviti pogoje za varno in dolgoročno uporabo avtonomnih dostavnih rešitev kot sestavnega dela logistike zadnje milje,” so dodali.

Razširiti jih želijo tudi v druga mesta in po EU

Naslednji korak je dokončanje razvoja in verifikacije tehnološkega ekosistema ter postopna širitev na dodatne logistične storitve in lokacije. Sčasoma načrtujejo širitev v druga mesta v Sloveniji in drugod po EU.

“Naše ambicije pri tem presegajo slovenski trg. Želimo, da Slovenija postane ena od pionirk v Evropi na področju avtonomne mestne logistike, Pošta Slovenije pa skupaj s tehnološkimi partnerji razvije in v praksi potrdi model, ki bi ga bilo mogoče širiti tudi v druge države Evropske unije,” so dejali na Pošti Slovenije.
 
Konkretna časovnica, lokacije in obseg nadaljnjega uvajanja bodo v veliki meri odvisni od vzpostavitve ustreznih regulatornih pogojev in rezultatov nadaljnjih testiranj, so še navedli. Kdaj bi torej lahko ti roboti popolnoma avtonomno razvažali pošiljke, tako še ni jasno.