Minister Boštjančič o Tešu: Skrajni čas je, da ustavimo to norost

Vlada je danes potrdila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki nadomešča prejšnji predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki ureja način delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) po izločitvi termo divizije iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Predlog gre zdaj v zdražvni zbor po nujnem postopku, kjer se prek amandmajev poslancev lahko še spremeni.

Opozorila, če zakon ne bo sprejet

Kot je po seji vlade povedal okoljski minister Bojan Kumer, s tem zakonom želi vlada “preprečiti najslabši možni scenarij, ki bi se brez ukrepanja zgodil na začetku prihodnjega leta. Začetek insolventnih postopkov bi ogrozil delovna mesta v Tešu in Premogovniku Velenje.”

Kumer je tudi dejal, da predlog zakona do 1. aprila prihodnje leto predvideva razpis za preobrazbo daljinskega ogrevanja, do konca leta 2025 pa nato izbiro ponudnika. To je tesno povezano s postopki umeščanja v prostor. “Imamo lahko dobre projkete, a če jih ne bomo učinkovito umeščali v prostor, se bodo zavlekli,” je dejal Kumer in dal vedeti, da se s projekti mudi.

Dodal je, da so pred obravnavo predloga zakona na seji vlade uskladili z Ekonomsko-socialnim odborom.

Minister za finance Klemen Boštjančič pa je med drugim opozoil, da če zakon ne bo sprejet, je velika verjetnost unovčitve državnega poroštva posojila banke EIB, kar bi vodilo v insolvenčni postopek Teša in Premogovnika Velenje.

Teš namreč posluje nerentabilno, z letom 2025 ne bo več dovoljen sedanji način financiranja, ko HSE, v skupini katerega sta Teš in Premogovnik Velenje, Tešu krije razliko med (nižjo) prodajno in (višjo) proizvodno ceno elektrike. Zato želi vlada z novim letom deleža v Tešu in Premogovniku Velenje neodplačno prenesti s HSE na Republiko Slovenijo, z naložbo pa bi po novem upravljal Slovenski državni holding (SDH). Delovanje kot gospodarska javna služba naj bi bil edini način, da Teš še naprej deluje.

Po predlogu interventnega zakona, ki je bil v javni obravnavi, bi takšen režim veljal od začetka leta 2025 do konca leta 2029, država pa bi v teh letih za nadomestilo Tešu odštela skupaj 833 milijonov evrov.

Po novem predlogu zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki smo ga prodobili na Forbesu Slovenija, pa se obdobje financiranja s petih let skrajšuje na dve in se za naprej išče alternativne proizvodne vire, znesek pa se približno prepolovi.

Dve leti namesto pet

V predlogu je namreč zapisano:

“S tem zakonom se ureja financiranje izvajanja gospodarske javne službe v času prehodnega obdobja pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Obdobje v tem zakonu je trenutno določeno na tri kurilne sezone, do konca aprila 2027, z namenom zagotoviti ogrevanje prebivalcem Savinjsko-Šaleške regije do vzpostavitve alternativnih proizvodnih virov. Končni datum, do katerega bo možno vzpostaviti alternativne proizvodne vire, še ni znan.

Odločitev o morebitnem nadaljnjem financiranju prehodnega obdobja bo sprejeta, ko bo znan časovni okvir postavitve alternativnih proizvodnih virov in bosta že sprejeta tudi zakona pravičnega prehoda, Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije, ki bosta uredila ukrepe, potrebne za pospešen in pravičen izstop iz premoga.

Zakaj skrajšanje s petih na dve leti in pol? “Gre za enega največjih glavobolov, ki ga imam kot minister za finance. Naložba v Teš je bila po moji oceni v dveh stvareh napačna. Ena je, da se vlaga v elektriko, ki se pridobiva iz termoelektrarne, druga pa je neizmerno preplačana investicija, zaradi katere imamo danes te težave. Ko bomo sešteli vse stroške te zgrešene investicije, o velikem delu stroško se danes pogovarjamo, stroške zapiranja Teša, stroške prestrukturiranja regije, stroške zapiranja Premogovnika Velenje, ocenjujem, da bomo prišli do številke, ki bo podobna ali celo višja, kot je bila za sanacijo bančnega sistema v Sloveniji,” je bil po seji vlade oster minister Boštjančič.

Dodal je: “Tudi v tem kontekstu, zakaj veljavnost dve leti in pol tega zakona, ker želimo, da se v tem času najde rešitve. Zakaj ne 2033? Ker politika funkcionira tako, da se naslednjih nekaj let nič ne zgodi, vmes se zamenjata kaki dve vladi, oblast se zamenja tudi na ravni občine in karavana gre dalje, nič se ne zgodi, samo prelagamo naprej in v resnici država posredno financira neskončno let. Dve leti in pol ravno zato, da vsi vejo, da se je treba zganiti takoj, tu ciljam predvsem na lokalno oblast, ki je v preteklih letih ves čas zavajala,” je s prstom pokazal na lokalno politiko v Šaleški dolini. Dodal je: “Skrajni čas je, da ustavimo to norost.”

Fiksna cena

Po predlogu zakona bo cena toplote fiksna in bo takšna, ko je veljala na dan 1. oktober 2024, s čimer želijo preprečiti nadaljnje dvige cen. Cena pa se bo usklajevala z inflacijo, je po seji vlade povedal minister Kumer.

Nadaljnja usoda znana jeseni 2026

“Ker končni datum postavitve zadostnih alternativnih virov za zagotavljanje toplote še ni znan, ta zakon ureja poslovanje Teš zgolj do 30. aprila 2027, ko se zaključi kurilna sezona 2027. To obdobje bo v bodoče predmet prilagoditev, ko bo znan časovni okvir za vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote. Zakon ne ureja delovanja Teša in Premogovnika Velenje po 30. aprilu 2027 oziroma po datumu postavitve alternativnih proizvodnih virov toplote.

Dokončna odločitev o tem bo sprejeta najpozneje jeseni 2026, ko bo že poznan časovni okvir za vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote in bosta sprejeta zakona, ki bosta uredila vprašanja pravičnega prehoda, to sta Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije.”

Pol manj denarja

V zvezi s predlaganim zakonom se predvideva povečanje odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani, in sicer skozi leta 2025 – 2027 v skupni višini 403,1 milijona evrov, od tega 323,9 milijona evrov za podporo obratovanju Teša pri zagotavljanju toplote, preostalih 79,2 milijonov evrov pa so obveznosti iz kredita EIB, katerega porok je država.

Dne 30. aprila 2027 ostane neodplačane še 225.116.280 evrov glavnice posojila EIB.

Na drugi strani se predvideva povečanje prihodkov državnega proračuna iz naslova višjega zneska vplačanih dividend v skupni višini vsaj 380 milijonov evrov s strani HSE (31. 12. 2024 100 milijonov evrov, v letu 2025 110 milijonov evrov, v letu 2026 vsaj 75 milijonov evrov in v letu 2027 75 milijonov evrov). HSE pred predvideno izločitvijo družbe Teš in Premogovnik Velenje ni predvideval dobička in ne dividend za leto 2024 in 2025.

Če izplačil načrtovanih dividend v proračun Republike Slovenije ne bo mogoče doseči, se bo potrebna sredstva prerazporejalo iz finančnih načrtov vseh ministrstev, skladno z javnofinančnimi predpisi.

Kaj želi vlada doseči z zakonom

Cilja predloga zakona sta premostitev prehodnega obdobja do sprejema ukrepov za pospešen in pravičen izstop iz premoga in s tem povezano sprejetje nujnih začasnih ukrepov za dobavo in proizvodnjo toplote in oskrbo s toplotno energijo prebivalstvu, javnim ustanovam in gospodarstvu Šaleške doline (v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj) do vzpostavitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote.”

Kot so dodali, zakon stremi k temu, da se oskrba s toploto po tem zakonu izvaja na stroškovno najbolj učinkovit, optimalen, transparenten in kontroliran način, ki je obenem skladen s pravili o državnih pomočeh. Ker gre za nujne in začasne ukrepe, je cilj zakona tudi čimprejšnja vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote.

Po hitrem postopku

V predlogu tudi poudarjajo, da gre za časovno omejen ukrep, ki ga ni mogoče odlagati, saj bi bila drugačna zakonodajna procedura prepočasna zaradi potrebe po zaščiti javnega interesa, kot je zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, kar je tudi oskrba s toploto. “Nezagotavljanje oskrbe s toploto bi pomenilo kršitev pravic občanov do dostojnega življenja. Zaradi pomanjkanja ustrezne alternative, ki bi bila na voljo takoj, bi lahko prišlo tudi do gospodarskih posledic za poslovne odjemalce, kar bi negativno vplivalo na gospodarstvo v prizadeti regiji, saj bi lahko ogrožena podjetja prenehala z delovanjem, ogroženo pa bi bilo lahko tudi zagotavljanje vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih in drugih socialnih storitev.”

Zato vlada tudi predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javne ustanove in gospodarstvo na območju Republike Slovenije. Kot trdijo v HSE, bo brez rešitve Teš moral kmalu v letu 2025 razglasiti stečaj.