Podjetje državne energetike, ki vlaga ovadbe in komaj nabere za plače
"Družba Stelkom se zaradi določenih potez prejšnjega vodstva trenutno sooča z začasnimi finančnimi težavami," je za Forbes Slovenja potrdil Danilo Grašič, ki Stelkom vodi od maja letos.
Stelkom je javnosti slabo poznano podjetje v lasti državne energetike. Njegova naloga je trženje viškov telekomunikacijskih zmogljivosti na omrežju energetskih podjetij, pa tudi varne internetne povezave do vozlišča na Dunaju.
Te kapacitete najemajo mednarodna podjetja, državni organi, tudi RTV Slovenija. V splošnem gre za podjetja, ki želijo varne in zanesljive povezave, nam pojasni predsednik Sindikata delavcev energetike (SDE) Mitja C. Fabjan, ki je bil pred več kot dvajsetimi leti v projektni ekipi, ki je pripravila podlage za ustanovitev tega podjetja, zdaj je na Elektro Ljubljana zadolžen za odnose s Stelkomom.
Nepravilnosti?
Podjetje ima dolgoročne pogodbe s kupci, kar mu omogoča stabilne prihodke, in je zadnja leta ustvarjalo po nekaj sto tisoč evrov dobička letno (kot kaže spodnji graf). A se je kljub temu, kot nam je povedal Fabjan, znašlo v likvidnostnih težavah. O tem je v začetku septembra obvestil različna ministrstva in kabinet predsednika vlade Roberta Goloba.
“Mislim, da so prišle na dan obveznosti do dobaviteljev, za katere nihče ni vedel do lani in da je to temeljni razlog finančnih težav. Podpisane so bile pogodbe, ki v primopredaji prejšnjega vodstva niso bile vsem znane. Nisem neposredno vpleten, a mislim, da so prinesle finančne obveznosti, ki presegajo zmožnosti podjetja, to pa ima zdaj težave s plačili,” je razloge v intervjuju za Forbes Slovenija, ki bo v celoti objavljen v prihodnjih dneh, pojasnil Fabjan.
Likvidnostne težave in odhod tretjine zaposlenih
Danilo Grašič, nekdanji šef Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki od maja letos vodi Stelkom, je v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija potrdil, da ima podjetje "začasne" finančne težave. Kot razlog je navedel "določene poteze prejšnjega vodstva".
Navedbam Fabjana, da podjetje ne poravnava obveznosti, pritrjuje podatek Elesa, da ima Stelkom do njega za 495 tisoč evrov zapadlih terjatev.
Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih, ki je od maja po navedbah Grašiča padlo z 31 na 22. Direktor sicer zagotavlja, da podjetje plače, regres in druge obveznosti do zaposlenih izplačuje "redno in v predvidenem obsegu".
Očitki zoper direktorja, ki je bil kratek čas minister
Problematične obveznosti do enega od dobaviteljev naj bi izhajale iz časa, ko je podjetje vodil Igor Maher. Ta je bil pred desetletjem kratek čas infrastrukturni minister v vladi Alenke Bratušek, ki je danes infrastrukturna ministrica in članica vladajoče Svobode.
Leta 2016 je nato prevzel direktorsko mesto, ki ga je konec lanskega junija, po sporazumu z nadzorniki, zapustil. Za njim je vodenje Stelkoma najprej prevzel Brane Podboršek, od letošnjega maja pa ga vodi Grašič.
Ta nam je zdaj povedal, da je Stelkom zaradi dogodkov podal več kazenskih ovadb. "Hkrati preučuje tudi možnost civilnih odškodninskih zahtevkov, na podlagi katerih bi poskušal vsaj delno povrniti del sredstev," je direktor navedel v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija. Dodal je, da podrobnosti odločitev preteklih vodstev ne želi razkriti, da ne bi škodoval postopkom.
Na Elesu, ki ga vodi Aleksander Mervar, pa so nam povedali, da je bil na zadnji skupščini Stelkoma na njihov predlog sprejet sklep, da se naroči neodvisen poslovni in pravni pregled (independent business review). Tu povejmo, da nadzorni svet Stelkoma vodi Robert Slodej, nekdanji vodja preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki je po upokojitvi postal vodja službe korporativne varnosti na Elesu.
Maher: Iščejo dežurnega krivca
Maher pa nam je dejal, da se obveznosti, ki zdaj bremenijo podjetje, nanašajo na mednarodni projekt, ki ga je družba začela v njegovem času, po njegovem odhodu pa od njega odstopila, čeprav naj bi že dobila tudi financiranje.
Obveznosti za najem infrastrukture pa so ostale in jih mora Stelkom zdaj vseeno plačati, nam je dejal Maher, ki je prepričan, da zdaj v podjetju iščejo "dežurnega krivca" za nastalo poslovno škodo. "Ko sem jaz zapustil podjetje, likvidnostnih težav ni bilo, načrt za pozneje prekinjeni projekt pa je kazal, da je ta za družbo donosen," je še dejal in dodal, da je bil projekt razkrit v poslovnem načrtu, zato so po njegovem mnenju navedbe, da kdo ni vedel za obveznosti, "smešne".
Dodal je, da je bilo že v času njegovega mandata na čelu Stelkoma "šest ali sedem" anonimnih prijav očitkov in zatrdil, da je tožilstvo letos vse zavrglo. Informacijo še preverjamo pri tožilstvu. O novi ovadbi zaradi zgoraj opisanega projekta pa naj bi bil Maher obveščen, ko je vložil tožbo na delovno sodišče zoper Stelkom zaradi neizplačane odpravnine. V odgovoru naj bi mu vodstvo Stelkoma očitalo sume nepravilnosti.
Sanacija v teku
Šef Stelkoma Grašič nam je zagotovil, da vse od nastopa mandata rešuje težave podjetja. Kako, za zdaj ni jasno. Med drugim naj bi reformirali način obračunavanja najemnine za telekomunikacijske vode in opremo v lasti energetike (družbenikov Stelkoma).
Z ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter za finance od ponedeljka nismo prejeli odgovorov na vprašanja, ali se ukvarjajo s podjetjem in ali načrtujejo kakšne ukrepe.
Nadzorni svet 'požegnal' odločitev Elesa
Stelkom se je sicer v središču pozornosti javnosti znašel že leta 2022, ko je Necenzurirano.si poročal, da so v lastništvo na netransparenten način vstopili Švedi. Podjetje je bilo prej v lasti operaterja prenosnega omrežja električne energije Elesa, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in elektrodistribucijskih podjetij. Pred dvema letoma pa je z dokapitalizacijo v lastniško strukturo vstopilo švedsko podjetje Metrima.
To je Stelkomu posodilo dva milijona evrov, nato pa 1,7-milijonski dolg pretvorilo v kapital in postalo skoraj 40-odstotni lastnik podjetja. S tem je danes njegov največji lastnik, drugi je Eles z dobrimi 34 odstotki.
Na Elesu so nam na vprašanje, ali so poznejše preiskave pokazale, da je bilo s prodajo deleža Švedom kaj narobe, odgovorili, da je bilo v dolgoročnem strateškem planu Elesa, ki je bil na vladi sprejet februarja 2021, zapisano, da si bo Eles prizadeval za vstop strateškega partnerja. Operater je leta 2022 tako podprl vstop Švedov v lastništvo, odločitev vodstva pa je po navedbah Elesa podprl tudi nadzorni svet operaterja prenosnega omrežja, ki naj bi se pri tem naslonil na "različne neodvisne ocene, omenjene strategije, več poročil in druge relevantne dokumente".
