V pripravi še en scenarij krizne sheme skrajšanega delavnika

Na današnji seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lukom Mescem razpravljali o pravilniku o premeščanju bremen, evidentiranju delovnega časa, pravici do odklopa, spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih aktualnih temah.

Kot eno od trenutno najbolj perečih tem na današnji seji je predsednik OZS Blaž Cvar izpostavil zakon o stalni krizni shemi skrajšanega delovnega časa, ki bi slovenskim podjetjem v težavah preprečil izgubljanje zaposlenih. Shema se bo lahko avtomatsko uveljavila v treh scenarijih, in sicer v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije. Slednja bo opredeljena z dvema zaporednima četrtletjema krčenja bruto domačega proizvoda (BDP) in določenim številom brezposelnih.

Četrti scenarij krizne sheme skrajšanega delavnika

Slovenija ima sicer še vedno pozitivno gospodarsko rast, a se nekatere panoge soočajo z velikim padcem naročil. Ker je kriza, ki prihaja, torej drugačne narave, vlada za ta primer pripravlja še četrti scenarij (večji padec naročil), po katerem bi delavci v podjetjih, ki se soočajo s krizo, prejemali subvencije.

“Po ugotovitvi, da se v določeni panogi pojavlja problem, bi Zavod za zaposlovanje skupaj z drugimi strokovnimi organi oblikoval skupino, ki bi prejemala zahtevke podjetij in delodajalcev po skrajšanju delavnika. Ob pozitivni presoji jim bomo za nekaj mesecev za prehodno obdobje subvencionirali skrajšani delovni čas za tiste delavce, ki jim zaradi krize in padca naročil podjetje ne more zagotavljati polnega delovnega časa,” je pojasnil Mesec.

Cvar: S krizno shemo ne smemo čakati predolgo

Minister je dodal, da je zakon že praktično pripravljen, na vladi morajo zdaj še oceniti, ali bo zanj potreben nujen postopek obravnave ali skrajšan. Naslednji teden bo kot zakonski predlog posredovan tudi socialnim partnerjem, do kompromisa pa bi lahko prišli do konca leta.

Cvar je pri tem poudaril, da pri sprejemanju zakona ne smejo čakati predolgo in da moramo pomagati podjetjem, ki so trenutno v težavah. “Če bomo čakali, da bomo imeli toliko brezposelnih, je povsem jasno, da bodo podjetja najprej odpuščala agencijske delavce iz tujine, ki bodo odhajali nazaj v tujino in se na zavod za zaposlovanje ne bodo prijavljali. Tudi dokazovanje in prikazovanje recesije lahko traja dlje časa, zato moramo do ukrepov priti na interventni način,” je opozoril.

Zakon o “štempljanju” le še z manjšimi popravki

Na seji so se pogovarjali tudi o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Glede z vidika delodajalcev najbolj problematičnega 18. člena je na mizi zdaj predlog, da se ohrani popisovanje prihoda in odhoda z dela, da iz zakona umaknejo obveznost evidentiranja odmora, pri evidentiranju tega, ali gre za prerazporejeni delovni čas, nadurno delo, praznično oziroma nedeljsko delo ali delo v posebnih okoliščinah, pa naj bi se frekvenca popisovanja zmanjšala z dnevnega na tedensko.

V OZS ocenjujejo, da je treba predlog le še izpiliti, predvsem pri točki, ki določa, da je treba čas natančno beležiti v urah in minutah. Po besedah predsednika zbornice namreč ta točka povzroča administrativne težave pri preračunavanju. “Zaradi tega prihaja do administrativnih napak in posledično večjega števila ugotovljenih kršitev. Moramo določiti interval, ki ne bo do minute natančen,” predlaga Cvar.

Inšpektorat za delo je do 21. novembra letos ugotovil že skupno 1.017 kršitev zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, kar je dvakrat toliko kot v celotnem lanskem letu. Od tega je bilo zaradi neupoštevanja 18. člena zakona zabeleženih 605 kršitev, najpogosteje v dejavnostih gostinstva in gradbeništva.

OZS v zakonu pogreša tudi možnost opredelitve dela na drug način kot z evidentiranjem časa, saj narava dela tega ne omogoča vsem panogam. “Če bodo evidence tako togo določene, lahko pride do prirejanja evidenc, česar si nikakor ne želimo,” je poudaril Cvar.

Pri OZS oblikovali vzorčni pravilnik za pravico do odklopa

Pravice do odklopa, ki je v veljavo stopila 16. novembra, na seji niso posebej obravnavali. Zakon so na OZS označili za presplošen, saj ne določa konkretnih ukrepov za uresničevanje te pravice. Kot so opozorili že sredi septembra, se na zbornico že od poletja obračajo delodajalci s prošnjami po nasvetih o tem, “kako in kje urediti ukrepe ter kateri so primerni ukrepi”.

Glede tega je danes Cvar še povedal, da so na zbornici za delodajalce uspeli oblikovati vzorčni interni akt oziroma pravilnik, s katerim lahko zadostijo trenutnim zahtevam.

Pokojninske reforme Mesec danes še ni želel komentirati, a po njegovem mnenju dobro napreduje. Kot še ocenjuje, naj bi s prvim delom pogajanj uspešno zaključili do konca leta.