Komu se lahko smeji ob Trumpovi napovedi zaostritve carinske vojne s Kitajsko
Desetletja je Vietnam odpiral vrata velikim podjetjem, kot so Apple, Samsung in Intel. Zdaj je pripravljen na še več posla.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je povedal, da bo njegov načrt uvedbe visokih carin na blago, uvoženo v ZDA, zmanjšal državni primanjkljaj, znižal cene hrane in ustvaril več delovnih mest doma. Med kampanjo v Savani v zvezni državi Georgia je obljubil, da bo “preselil celotne industrije” v ZDA. “Videli boste množično izseljevanje proizvodnje iz Kitajske v Pensilvanijo, iz Koreje v Severno Karolino, iz Nemčije prav sem v Georgio,” je dejal septembra.
Vendar je malo verjetno, da bi se takšna vrnitev proizvodnje zgodila, zagotovo ne v obsegu in s hitrostjo, kot si jo želi Trump, če sploh kdaj. Namesto tega pričakujte, da bo ena država imela velike koristi od Trumpove politike: Vietnam.
“Kar so prej izdelovali na Kitajskem, bodo zdaj izdelovali v Vietnamu,” je za Forbes povedal Jason Miller, profesor upravljanja dobavnih verig na državni univerzi v Michiganu. “Ta proizvodnja se ne bo vrnila v Ameriko.”
Med prejšnjo Trumpovo administracijo so se velike tuje korporacije, vključno z Applom, Foxconnom in Intelom, začele usmerjati v Vietnam, da bi diverzificirale svoj proizvodni portfelj. Pred dvema mesecema je tudi SpaceX napovedal naložbo v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev v Vietnamu. Celo Trumpova organizacija vlaga v državo, nedavno je objavila posel z luksuznimi nepremičninami v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev.
Prednosti Vietnama
Zdaj je država jugovzhodne Azije v dobrem položaju, da še dodatno izkoristi pričakovano protikitajsko razpoloženje prihodnje ameriške administracije – še posebej če pospeši optimizacijo predpisov, tako da se lahko podjetja hitro preselijo.
Vietnam ima številne prednosti pred drugimi regionalnimi tekmeci, kot je Indija. Prvič, kot enostrankarska avtoritarna država lahko Vietnam hitro vzpostavi novo, podjetjem prijazno politiko. Poleg tega je država geografsko dobro pozicionirana: ima tri od 50 najbolj prometnih pristanišč na svetu in je soseda Kitajske, kar olajša trgovino in logistiko med državama.
Najpomembnejše je, da ima Vietnam tudi prostotrgovinski sporazum z Evropsko unijo – s tem je edina država v regiji poleg Singapurja, ki ga ima. (Indija se trenutno pogaja o takšnem dogovoru, ki bi olajšal uvoz in izvoz med EU in najbolj naseljeno državo na svetu.)
Vietnam prav tako pospešeno izboljšuje infrastrukturo, potrebno za podporo velikim projektom. To vključuje nov odlok države v začetku leta, ki podjetjem dovoljuje, da kupujejo zeleno energijo od proizvajalcev sončne energije, namesto da gredo prek tradicionalne državne elektroenergetike. Potezo, ki podjetjem olajša doseganje podnebnih ciljev, so pozdravili Apple, Samsung kot največji tuji vlagatelj v državi in veleposlaništvo ZDA v Hanoju.
Tehnologija namesto tekstila
Trump je v zadnjih mesecih večkrat dejal, da želi spodbujati ameriško proizvodnjo in podražiti uvoz tujega blaga. Izpostavil je tako Mehiko kot Kitajsko, v začetku tega meseca pa je dejal, da bo uvedel carine med 25 in 100 odstotki na izdelke, izdelane južno od meje. Pred tem je dejal, da bi morali biti izdelki, izdelani na Kitajskem, podvrženi 60-odstotnim carinam, medtem ko bi moralo vse, kar je proizvedeno v tujini, imeti splošne 20-odstotne carine – vključno z Vietnamom. Toda država očitno vidi priložnost za rast.
“Vietnam bi lahko bil nekoliko uspešen ali pa zelo uspešen, odvisno od tega, kako izkoristi ta val neposrednih tujih naložb,” je za Forbes povedal Anh Ngoc Tran, profesor upravljanja na univerzi Indiana in nekdanji svetovalec vietnamskega premierja.
Tran je dejal, da trenutno pripravlja poročilo za Hanoj o tem, kako lahko njegova država izkoristi ta stroga nova trgovinska pravila, saj Vietnam stavi, da ga bo ogromen dotok tujega kapitala pomagal spremeniti v razvito državo z velikimi dohodki do leta 2045. Na vrhu Tranovega seznama je obravnavanje multinacionalnih korporacij, ki bodo prinesle svoj ekosistem dobaviteljev, in osredotočanje na blago višje vrednosti.
“Vietnam bi moral dati prednost podjetjem, ki bodo v Vietnam pripeljala druga podjetja,” je dejal. “Če pripeljete Apple, obstaja veliko drugih dobaviteljev, ki želijo biti blizu Applu – podjetja, ki omogočajo Vietnamu prehod v bolj visokotehnološki sektor. Namesto proizvodnje obutve in tekstila bi si moral Vietnam prizadevati za biotehnologijo, umetno inteligenco in polprevodnike.”
Velike spremembe
To je za Vietnam premik od njegovih korenin kot proizvodne velesile v jugovzhodni Aziji. Država je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej pridobila sloves po proizvodnji obutve in tekstila za tuje multinacionalne korporacije, kot sta Nike in Adidas. Toda v prvem desetletju novega tisočletja so se velika tehnološka podjetja začela seliti iz Kitajske, da bi izkoristila nižje stroške dela in ugodne trgovinske sporazume v Vietnamu.
Samsung je leta 2008 tam odprl svoj prvi proizvodni obrat. Temu so hitro sledile tudi druge velike multinacionalke, vključno z LG in Intel. Ta val več milijard dolarjev vrednih poslov je spodbudil manjše dobavitelje za ta večja podjetja, da so prav tako odprli podružnice v državi.
Posledično se je trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike z Vietnamom – razlika med tem, kar izvozi, in tistim, kar uvozi – od leta 2004 potrojil.
Nadomestili Kitajsko
Ko je prva Trumpova administracija leta 2018 uvedla carine na določeno blago, izdelano na Kitajskem, kot so sončni paneli in pralni stroji, te podjetij niso premamila, da bi proizvodnjo prenesli domov. Namesto tega se je proizvodnja le preselila v Vietnam, pa tudi v druge azijske države, vključno s Tajsko, Malezijo in Indijo. Toda vietnamski BDP je rastel hitreje kot BDP katerekoli njegove azijske sosede, razen Kitajske, s povprečno 6,2-odstotno letno rastjo.
Do maja 2020 je Apple začel seliti proizvodnjo slušalk AirPods iz Kitajske v Vietnam. Nekaj mesecev pozneje je Foxconn po poročanju medijev na zahtevo Appla začel premikati del svoje proizvodnje iPadov in MacBookov iz Kitajske v Vietnam. Apple je del proizvodnje preselil tudi v Indijo.
Statistični podatki ameriške komisije za mednarodno trgovino kažejo, da se je v letih 2018 in 2019 ameriški uvoz elektronike iz Vietnama skoraj podvojil. Poročilo Svetovne banke iz leta 2023 je pokazalo, da se je med letoma 2017 in 2022 količina izdelkov, izdelanih na Kitajskem, od šivalnih strojev do laserskih tiskalnikov, uvoženih v ZDA, zmanjšala, medtem ko se je delež blaga, izdelanega v Vietnamu, sorazmerno povečal.
Glavni dobitnik carinske vojne
Vietnam je očitno izkoristil priložnost. Je “ena od držav, ki ji je uspelo izkoristiti ameriško-kitajske carine v smislu možnosti vstopa v ZDA, vsaj v prvih nekaj letih trgovinske vojne”, je za Forbes dejal Pablo Fajgelbaum, profesor ekonomije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA).
To je povečalo celotno izvozno gospodarstvo države, ko so se obrati preselili v Vietnam in izdelovali blago za več kot le ameriške potrošnike. “Vietnam je povečal tudi svoj izvoz v preostali svet,” je dejal Fajgelbaum. Pričakuje, da bodo podjetja, če nastanejo razlike v carinah, še naprej selila svoje obrate tja.
Maersk je konec prejšnjega meseca objavil, da je odprl svoje prvo carinsko skladišče v severnem Vietnamu – objekt, kjer je mogoče skladiščiti blago pred plačilom dajatev ali carin – v regiji pristanišča Hajfong, in napovedal, da bo Amazon Vietnam njegova prva stranka. Lego, ikonični danski izdelovalec igrač, je prav tako v začetku tega meseca sporočil, da je njegova nova, milijardo dolarjev vredna tovarna v Bin Duongu skoraj dokončana in bo začela obratovati v začetku prihodnjega leta.
Investicije Trumpove družine
Vietnam se je prikupil tudi samemu Trumpu. V začetku oktobra je Eric Trump, sin novoizvoljenega predsednika in izvršni podpredsednik Trump Organization, napovedal razvoj 1,5 milijarde dolarjev vrednega projekta, ki bo vključeval hotele s petimi zvezdicami in igrišča za golf v provinci zunaj Hanoja.
“Vietnam ima ogromen potencial za razkošno gostoljubje in zabavo in nadvse smo navdušeni nad sodelovanjem s to neverjetno družino pri redefiniranju razkošja v regiji,” je takrat v izjavi dejal mlajši Trump, ki se je nanašal na vietnamske partnerje podjetja.
Velike priložnosti vidijo tudi domači vlagatelji. Michael Kokalari, glavni ekonomist Vina Capitala, enega največjih vietnamskih investicijskih podjetij, ki upravlja 3,7 milijarde dolarjev premoženja, je za Forbes povedal, da verjame, da bodo vsi ti trendi ustvarili povpraševanje po logističnih podjetjih in podjetjih za čisto energijo ter pomagali krepiti srednji razred v Vietnamu. “Velik del naših naložbenih dejavnosti pri Vina Capitalu je osredotočen na podjetja, ki neposredno ali posredno pridobivajo na račun rasti srednjega razreda,” je sporočil po elektronski pošti.
Tako kot so podjetja nekoč selila proizvodnjo na Kitajsko, bodo Trumpove carine samo pospešile prehod v Vietnam. Kakorkoli že, ladja domače proizvodnje je odplula.
Avtor članka je Cyrus Farivar.