Zaposlitveni utrip: v katerih poklicih bo najlažje dobiti službo v 2025

Raziskava zavoda za zaposlovanje Poklicni barometer je pokazala, da bo v prihodnjem letu delavcev primanjkovalo v 93 od 170 poklicnih skupin. Vseeno je primanjkljaj nekoliko manjši, kot je bila napoved za letos.

Poklicni barometer meri predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih v naslednjem letu. V zavodu podatke črpajo tudi od zaposlovalnih agencij in študentskih servisov.

Še naprej bo primanjkovalo ljudi v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in gradbeništvo. Prav tako bo premalo inženirjev strojništva, elektrotehnike, elektronike, strokovnjakov za računovodstvo in revizijo ter veterinarjev, pa zobozdravnikov, vojakov, voznikov avtobusov, kuharjev in različnih obrtnikov.

Število poklicev, za katere se napoveduje primanjkljaj, se je sicer zmanjšalo za 16 v primerjavi z lanskim letom, a ostaja visoko, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje.

Brez večjih preskokov

“Med ocenjevanimi poklici ni zaznati velikih preskokov med presežkom in primanjkljajem. Za poklicne skupine inženirjev elektronike, tehnikov za fiziko, kemijo, tehnikov za elektroniko, hotelskih receptorjev, gasilcev ter kurirjev, dostavljavcev, za katere se je lani napovedovalo ravnovesje, letošnja napoved na ravni Slovenije kaže, da bodo v primanjkljaju,” so zapisali na zavodu za zaposlovanje.

Pri nekoliko več poklicih v prihodnjem letu pričakujejo ravnovesje, zmanjšalo pa se je število poklicnih skupin, kjer bo ponudba delovne sile večja od povpraševanja. Še naprej bodo v tej kategoriji profili, kot so arhitekti, grafični oblikovalci, filozofi, umetniki, fotografi, tajniki in telefonisti.

Spremembe med kategorijami poklicev

• V primanjkljaju bodo po napovedih poklici, kot so inženirji elektronike, tehniki za fiziko in kemijo, hotelski receptorji, gasilci ter kurirji in dostavljavci. Ti poklici so bili lani še v ravnovesju.
• Iz primanjkljaja v ravnovesje naj bi prešli inženirji kemije in živilstva, strokovnjaki za logistiko in promet, finančni analitiki, odvetniki ter nekateri drugi strokovnjaki.
• Iz presežka v ravnovesje se bodo predvidoma premaknili strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje, kozmetiki, uradniki v financah, nabavni referenti ter posredniki za zaposlovanje.

Kje bodo največji primanjkljaji

Geografsko gledano bodo imeli največ težav s pridobivanjem kadra v Kranju, Trbovljah in Novi Gorici, kjer primanjkljaj presega 100 poklicnih skupin.

Največji presežek poklicev se pričakuje v Novem mestu, na Ptuju, v Sevnici in Kranju, kjer presežki vključujejo 35 ali več skupin.

Na zaposlitvenem trgu v murskosoboški regiji, Sevnici in na Ptuju. V teh regijah bo vsaj 70 poklicnih skupin v ravnovesju.

Dva ključna razloga za pomanjkanje na trgu dela

Zavod za zaposlovanje kot ključna razloga za pomanjkanje na trgu dela izpostavlja pomanjkanja spretnosti in znanj ter primanjkljaj zaradi pomanjkanja delovne sile.

Pri prvem razlogu za pomanjkanje sicer obstaja kader, a je premalo usposobljen – nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc. Ob tem so razlogi še strukturni dejavniki, kot so starost kandidatov, invalidnost ali dolgotrajna brezposelnost, ki vplivajo na nezaposljivost, so zapisali.

Pri drugem ključnem razlogu pa kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oziroma jih delovne razmere, na primer plača in neugoden delovni čas, odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih.

Primanjkljaj spretnosti in znanj vpliva na poklice, kot so računovodje, revizorji, mehaniki, mizarji in krojači, medtem ko se zdravstveni poklici (zdravniki, fizioterapevti, bolničarji), psihologi, gostinski delavci (kuharji, natakarji) ter vozniki težkih tovornjakov soočajo s pomanjkanjem delovne sile.