“Mi nič ne razumemo,” so trdili zavezanci, zdaj so tudi revizorji okrcali Spirit

Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo postopek dodeljevanja pomoči podjetjem v energetski krizi. Konec leta 2022 je, spomnimo, vlada sprejela zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), ki je med drugim prinesel subvencije za podjetja za lansko leto.

Računsko sodišče tega sistema ni pogledalo z vidika cen in višine subvencij, temveč je preverilo, kako učinkovito je državna agencija Spirit, ki jo vodi Rok Capl in sodi v resor gospodarskega ministrstva Matjaža Hana, delovala pri tehnični vzpostavitvi in organizaciji posredovanja podatkov za izvedbo nadzorov nad višino prejetih pomoči.

“Menimo, da agencija ni bila učinkovita,” v danes objavljenem poročilu ugotavlja računsko sodišče, ki ga vodi Jana Ahčin.

Poročale občine, župnije, gasilska društva

Spomnimo, da je sistem tekel tako, da je bilo prvo izplačilo pomoči izvedeno marca lani, ko so podjetja na podlagi ocene porabe in pogodbene cene za dobavo električne energije, zemeljskega plina oziroma tehnološke pare prejela prvi del pomoči. Ocena porabe je temeljila na podatkih o porabi in stroških podjetja v referenčnem letu 2021 ali 2019.

Agencija, ki je prejela 1.966 vlog podjetij za pomoč, je morala nato lani v prvem polletju izvesti nadzor nad višino prejetih pomoči – primerjavo med v februarju 2023 ocenjenimi podatki o porabi in stroških energentov za leto 2023 in med dejanskimi podatki.

Podatke za nadzor so morali agenciji posredovati dobavitelji in distributerji energentov, za katere je bila v primeru neizpolnitve te obveznosti predvidena globa v znesku 100 tisoč evrov. Pri obravnavi nekaj manj kot dva tisoč vlog podjetij se je pokazalo, da je takih dobaviteljev 460, pri čemer jih je moralo okoli 440 poročati o petih odjemalcih ali manj, 346 zavezancev je moralo posredovati podatke zgolj za enega odjemalca energentov. Rok je bil do konca julija.

Med ‘dobavitelji’ in s tem zavezanci za poročanje so se poleg velikih dobaviteljev energentov znašla številna gasilska in druga lokalna društva, občine, župnije ter druge manjše organizacije, ki so se znašle v vlogi dobaviteljev energentov, ker so dovolile operaterjem mobilnih omrežij, da na njihove zgradbe namestijo telekomunikacijsko opremo. Skupaj z oddajo prostora so ti subjekti najemnikom prostora nudili tudi dostop do električne energije, s čimer so postali posredni dobavitelji energenta, najemniki pa njihovi odjemalci, pojasnjuje računsko sodišče.

Tehnično zapletena in tvegana pot

Agencija bi morala od 460 zavezancev zbrati 2-krat po 12 vrstic podatkov za posamezno podjetje. Gre za podatke o dejanski porabi in stroških odjemalcev energentov v posameznem mesecu leta 2023 ter referenčnega leta 2021 ali 2019, ugotavlja računsko sodišče.

A agencija je od zavezancev zahtevala, da razvijejo in v svoja informacijska okolja namestijo programske vmesnike. Ti so ji omogočili dostop in prevzem zahtevanih podatkov.

“Odločitev za to obliko tehnične vzpostave izmenjave podatkov ni temeljila na primerjalni analizi, v okviru katere bi agencija utemeljila izbrani pristop v primerjavi s širše uporabljanim pristopom centraliziranega zbiranja podatkov prek sprejema datotek ali ročnega izpolnjevanja spletnih obrazcev. Izbrani pristop agencije je bil poleg tega povezan z nekaterimi varnostnimi tveganji, saj je zahteval neprekinjen dostop do tistega dela informacijskega okolja zavezancev, kjer so ti objavili zahtevane podatke. Zavezanci so morali dostopne naslove, prijavna imena in gesla poslati na skupni elektronski naslov agencije, do katerega je imelo dostop večje število zaposlenih. Nekateri podatki so bili posredovani tudi na zasebni elektronski naslov, vzpostavljen izven informacijskega okolja agencije,” je v nadzoru ugotovilo računsko sodišče.

To ocenjuje, da agencija ni izbrala tehnične vzpostavitve posredovanja podatkov za nadzor, ki bi v najmanjši možni meri stroškovno in časovno obremenila zavezance za posredovanje podatkov.

Neučinkovita tehnična podpora

Sodišče je opozorilo tudi na neustrezno komunikacijo agencije. Zavezanci za posredovanje podatkov so se namreč pred rokom za prvo posredovanje podatkov na agencijo obračali s številnimi vprašanji in prošnjami za pomoč.

Iz gradiv agencije, ki povzemajo odzive zavezancev za posredovanje podatkov, med katerimi
so bila številna gasilska in druga lokalna društva, majhne občine in župnije, ki praviloma ne
razpolagajo s strokovnim kadrom s področja informatike, izhaja, da so se posredni dobavitelji pri
izpolnitvi zahtev agencije soočali s težavami (spodaj posnetek zaslona prosojnice s Spiritove delavnice o pomočeh).

Sodišče ugotavlja, da agencija tehnične podpore zavezancem ni sledljivo organizirala in ni imela celovitega pregleda nad še neodgovorjenimi vprašanji in prošnjami za pomoč. Agencija je poleg tega dopolnjevala tehnične zahteve za posredovanje podatkov, ne da bi o tem izrecno obvestila zavezance in ne da bi dopolnitve jasno označila,” ocenjuje sodišče.

Nesorazmerna obremenitev

Agencija je zavezance po oceni sodišča nesorazmerno administrativno obremenila tudi s tem, da jim je poslala generičen dopis o najpogostejših napakah, ki naj bi jih delali pri izpolnjevanju njenih tehničnih zahtev, namesto da bi posamezne zavezance obvestila o konkretnih napakah, ki so jih naredili. Tako so morali vsi zavezanci v svojih okoljih izvajati teste vseh potencialnih napak.

Revizija je pokazala tudi, da agencija zavezancem ni razkrila, za katere njihove odjemalce energentov potrebuje podatke za nadzor ter za kateri del leta 2023. “Agencija je 27 dni pred rokom za prvo posredovanje podatkov sicer objavila davčne in matične številke odjemalcev energentov, ki so vložili vloge za pomoč po ZPGOPEK, in zavezance pozvala, da naj med njimi najdejo svoje stranke, ni pa razkrila, o katerem konkretnem odjemalcu energentov naj bi posamezni zavezanec dejansko poročal. Tudi s tem je agencija po naši oceni zavezance za posredovanje podatkov nesorazmerno administrativno obremenila. Agencija zato po naši oceni zavezancev za posredovanje podatkov ni ustrezno podprla pri izpolnitvi njenih tehničnih zahtev.”

Objavili rešitev neznanega avtorja

Računsko sodišče je kritično tudi do tega, da agencija ni pripravila strokovno utemeljene ocene stroškov, ki bi jih različne oblike vzpostavitve posredovanja podatkov za nadzore predstavljale za zavezance za posredovanje podatkov.

“Njena ocena stroškov je znašala okoli tisoč evrov po vmesniku. Po naši oceni bi morala agencija že na podlagi te višine predvidenega stroška proučiti, ali je izbrani tehnološki pristop glede na predvideni obseg podatkov res utemeljen,” menijo revizorji.

Spirit je sicer objavil brezplačno spletno rešitev za posredovanje podatkov www.zpgopek.si, ki je “številnim posrednim dobaviteljem omogočila, da agenciji podatke za nadzore posredujejo brez dodatnih stroškov”, vendar pa ta možnost v ničemer ni bila povezana z aktivnostmi agencije, niti ni bila rezultat njenih prizadevanj.

Rešitev je namreč po navedbah v sporočilu razvil eden od dobaviteljev, agencija pa jo je potem samo objavila, pri čemer ob objavi ni vedela, kdo jo je razvil. V poročilu je navedeno, da je aplikacijo “vzpostavila skupina anonimnih neodvisnih tehnoloških altruistov”.

“Agencija ni izvedla presoje njene zanesljivosti ali varnosti, pri čemer zavezancev v obvestilu na to ni opozorila. Anonimni avtorji vmesnika prav tako niso podali nobenih zagotovil, da bodo agenciji dejansko posredovali vnesene podatke za izvedbo nadzorov, temveč so podali izrecno izjavo o omejitvi odgovornosti,” je kritično sodišče.

Zamujali z izplačili

Sodišče v sklepu poročila navaja, da agencija ni v zakonsko predpisanih rokih opravila korekcijskih postopkov in sprotnih poračunov pomoči podjetjem. Zakon je določal, da bi moralo biti prvo izplačilo do konca marca 2023 (kar se je zgodilo), od aprila do decembra pa bi morala agencija pomoči izplačevati do 30. dne v mesecu za tekoči mesec. Agencija pa je po navedbah sodišča pomoči izplačevala še v prvi polovici letošnjega leta.

“Razlogi za zamude po navedbah agencije izhajajo predvsem iz neskladij med podatki, ki jih je agencija pridobila od dobaviteljev, in podatki o istih končnih odjemalcih energentov, ki jih je agencija pridobila od operaterjev in po naši oceni niso neposredno povezani s tehnično vzpostavitvijo in organizacijo posredovanja podatkov za nadzore,” piše v poročilu sodišča.

Priporočila glede varnosti

Gospodarsko ministrstvo je agenciji šele novembra 2023 dodelilo 195 tisoč evrov za izvajanje zakona, hkrati ji je zavrnilo predlog za dve dodatni delovni mesti, še piše v poročilu.

Računsko sodišče je, kot že omenjeno, ugotovilo, da je bila agencija neučinkovita, in ji priporočilo, da naj:

• v bodoči krovni varnostni politiki med drugim predvidi tudi, da se smejo na skupnem
  elektronskem računu v nešifrirani obliki zbirati zgolj taki podatki, ki ne predstavljajo
  varnostnega tveganja,
• v bodočem pravilniku, ki bo urejal upravljanje z dokumentarnim gradivom, med drugim opredeli uporabniška imena, gesla in sorodne podatke kot varovane podatke in izrecno prepove njihovo posredovanje izven informacijskega okolja agencije,
• z internim aktom določi način spreminjanja in označevanja različic dokumentacije, ki jo objavlja za zunanje deležnike v okviru izvajanja svojih nalog.