Pozivi k več naložbam v evropsko obrambo: je rešitev skupno zadolževanje?

Na nedavnem srečanju v Varšavi je pet največjih evropskih držav podprlo izdajo skupnih evropskih obveznic za financiranje obrambnega sektorja, skupne nabave orožja v EU pa je pred časom predlagal tudi Mario Draghi v svojem poročilu o konkurenčnosti.

Obrat v Nemčiji, nato obotavljanje

V Varšavi je – na tisoči dan vojne v Ukrajini – potekalo srečanje zunanjih ministrov petih največjih držav EU (Nemčija, Francija, Italija, Španija in Poljska) ter Združenega kraljestva, ki se ga je udeležila tudi nova predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. V intervjuju za poljski radio po srečanju je poljski zunanji minister Radoslav Sikorski dejal, da so vse udeležene države podprle pobudo za izdajo skupnih evropskih obveznic za financiranje obrambe.

“Projekt sam po sebi ni nov, a do zdaj mu je Nemčija nasprotovala,” je po poročanju Bloomberga dejal Sikorski. “Včeraj je izrazila podporo.”

Toda dan pozneje Nemčija ni želela uradno potrditi te podpore, piše Reuters. Največje gospodarstvo v EU je sicer nasprotovalo tudi izdaji skupnega dolga v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, saj nemški politiki takšno zadolževanje vidijo kot nemške subvencije preostalim državam. Septembra letos se je takratni finančni minister Nemčije in vodja svobodnjakov Christian Lindner, ki je v začetku novembra izgubil ministrski stolček, obregnil tudi ob Draghijevo poročilo, ki prav tako poziva k izdaji skupnega dolga EU za izboljšanje evropske konkurenčnosti.

“Zelo sem skeptičen glede pristopa gospoda Draghija do dolga,” je takrat dejal Lindner. “To je mogoče na kratko povzeti: Nemčija bi morala plačati za druge. To ne more biti glavni načrt.”

Poljska vodi pobudo

Poljska, ki meji tudi na Ukrajino, Belorusijo in rusko enklavo Kaliningrad, od začetka ruske agresije na Ukrajino močno povečuje obrambne izdatke. Zato ne preseneča, da njen zunanji minister prevzema pobudo pri skupnem obrambnem zadolževanju evropskih držav. Sikorski je po poročanju Euronewsa na vrhu dejal, da bi izdaja skupnih obveznic “omogočila Evropi, da odvrne imperialne ambicije Rusije”.

“Strinjali smo se, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost, kar vključuje bolj uravnoteženo delitev bremena med članicami Nata,” je še dejal.

Vprašanje o stališču Slovenije glede morebitne izdaje evropskih obrambnih obveznic smo naslovili na ministrstvo za finance, kjer so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili, da o tem zaenkrat ni bilo razprav.

Draghi: razdrobljena obrambna industrija

Skupne obveznice bi bile lahko eden od načinov za financiranje naložb v obrambo. Te so tudi med predlogi, ki jih je nekdanji guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi vključil v septembrsko poročilo o konkurenčnosti EU. Izpostavil je dolgoletno pomanjkanje obrambnih naložb zaradi tako imenovane “mirovne dividende,” ko je Evropa pod ameriškim varnostnim dežnikom in ob manku varnostnih groženj lahko svoje proračune usmerjala drugam, pa tudi razdrobljenost sektorja, kjer večina investicij poteka na nacionalni namesto skupni evropski ravni. Pomanjkljive, pravi, so tudi investicije v razvoj in raziskave na področju, ki je v veliki meri odvisno od razvoja novih tehnologij.

“Obrambna industrija je preveč razdrobljena, kar ovira njeno sposobnost proizvodnje v velikem obsegu, poleg tega trpi zaradi pomanjkanja standardizacije in interoperabilnosti opreme, kar slabi sposobnost Evrope, da deluje kot povezovalna sila. Na primer, v Evropi se uporablja dvanajst različnih tipov bojnih tankov, medtem ko ZDA proizvajajo samo enega,” je zapisal Draghi.

Da bi obrambna industrija ujela priključek, so po mnenju Draghija potrebne velike naložbe v sektor. Trenutno po njegovih navedbah obrambna poraba EU znaša tretjino ravni ZDA.

Junija 2024 je Evropska komisija ocenila, da so v prihodnjem desetletju potrebne dodatne naložbe v obrambo v višini okrog 500 milijard evrov. Če bi evropske članice Nata, ki ne dosegajo cilja dveh odstotkov BDP za obrambo (med njimi je tudi Slovenija), to storile letos, bi se izdatki na ravni EU povečali za 60 milijard evrov, navaja poročilo.

Naročila gredo k ameriškim proizvajalcem

Z obrambno politiko, ki ni usklajena na evropski ravni, je EU “druga največja vojaška potrošnica na svetu”, pravi Draghi, a to ni razvidno v moči domače obrambne industrije. Večino obrambnih naročil posameznih držav namreč poberejo ameriški proizvajalci orožja, ki namenjajo tudi višji odstotek svojih prihodkov v razvoj.

“Evropska skupna javna naročila so leta 2022 pomenila le 18 odstotkov izdatkov za nabavo obrambne opreme, kar je precej manj od 35 odstotkov, dogovorjenih v okviru Evropske obrambne agencije. To pomanjkanje usklajevanja ustvarja začarani krog za obrambno industrijo EU. Brez skupnega povpraševanja med državami članicami je za industrijo težje predvideti dolgoročnejše potrebe in povečati ponudbo, kar posledično zmanjšuje njeno skupno zmogljivost za izpolnjevanje povpraševanja in industrijo prikrajša za naročila in priložnosti.”

“Posledično se obrambna naročila preusmerjajo izven EU,” nadaljuje. “Med junijem 2022 in junijem 2023 je šlo 78 odstotkov porabe za javna naročila dobaviteljem izven EU, od tega 63 odstotkov v ZDA. Ko pa se države članice EU organizirajo in sodelujejo, so rezultati pozitivni. En tak primer je večnamenski transportni tanker A330, ki je bil razvit s skupnim projektom, ki sodelujočim državam omogoča združevanje resursov ter delitev stroškov delovanja in vzdrževanja,” je še zapisal Draghi.

Več za Nato

Medtem se v ZDA na prevzem predsedniške funkcije ponovno pripravlja Donald Trump, ki je tako kot v svojem prvem mandatu signaliziral zahtevo, da evropske partnerice v Natu več prispevajo za obrambo.

Poljska med vsemi članicami transatlantskega zavezništva nameni največji delež svojega BDP za obrambo (tudi več od ZDA). Kot že omenjeno, je Poljska od začetka vojne v Ukrajini skokovito povečala svoje obrambne izdatke: leta 2022 je po podatkih Statiste za obrambo namenila 2,4 odstotka BDP oziroma okrog 14,5 milijarde evrov (preračunano iz poljskih zlotov), lani pa 3,26 odstotka ali 31 milijard evrov; v nominalnem znesku torej lani več kot dvakratnik leta prej. Letos naj bi dosegli štiri odstotke BDP, kar je dvakratnik Natovih smernic, naslednje leto 4,7 odstotka BDP.

Slovenija je po deležu BDP za obrambo predzadnja med članicami Nata; letos naj bi za sektor po junijski oceni Nata namenili 1,29 odstotka BDP, kar nas uvršča tik pred zadnjeuvrščeno Španijo. Lani smo za obrambo namenili 842 milijonov evrov oziroma 1,33 odstotka lanskega BDP, po podatkih ministrstva za obrambo.