Odhajajoči šef Boeinga pred težko odločitvijo

V teh dneh se pričakuje odločitev o poravnavi med ameriškim pravosodnim ministrstvom in Boeingom.

Kot je prvi poročal Reuters, je ministrstvo ugotovilo, da je proizvajalec letal kršil kontroverzni sporazum z ameriškimi oblastmi iz leta 2021. Ta je Boeing ščitil pred kazenskim pregonom zaradi nesreč letal 737 max v letih 2018 in 2019, v katerih je umrlo 346 ljudi.

Boeing se je v sporazumu zavezal, da bo skupno plačal 2,5 milijarde dolarjev (trenutno okoli 2,3 milijarde evrov) poravnave in odškodnin svojcem žrtev ter da bo vzpostavil in izvajal program za skladnost in etiko za preprečevanje goljufij. Slednjega se podjetje, kot trdi ministrstvo za pravosodje, ni držalo.

A ministrstvo za pravosodje je podjetju zdaj dalo čas za odločitev o priznanju krivde in poravnavi, s katerima bi se Boeing izognil pregonu. Plačal pa bi 243-milijonsko kazen (okoli 230 milijonov evrov). Rok za odločitev naj bi že potekel, in sicer v noči s petka na soboto, a za zdaj ni znano, ali in kako se je Boeing odločil.

Obe možnosti sta potencialno tvegani, poroča Politico. Priznanje krivde bi pomenilo madež za enega najpomembnejših ameriških proizvajalcev. Hkrati bi lahko otežilo sklepanje pogodb z državo, denimo z ameriško vojsko, ki predstavlja pomemben del Boeingovih prihodkov. Vztrajanje pri tem, da kršitev ni bilo, pa bi pomenilo začetek sodnega procesa. To pa bi prineslo javno razčiščevanje podrobnosti dogajanja v podjetju ter medijsko izpostavljenost, ki podjetju verjetno ni v interesu.

Povrniti ugled

To bo verjetno ena zadnjih velikih odločitev pod vodstvom David Calhouna, ki podjetje vodi od januarja 2020, z novim letom pa se poslavlja.

Vodilno mesto je prevzel 14 mesecev po prvi od dveh letalskih nesreč Boeingovih letal v letih 2018 in 2019, v katerih je skupaj umrlo 346 ljudi, ter devet mesecev po tem, ko so regulatorji po vsem svetu prizemljili Boeingovo glavno letalo 737 Max.

Ob prihodu je bila njegova naloga pomiriti zaostrene odnose z regulatorji ter Boeingu povrniti ugled.

Le dva meseca po začetku njegovega mandata sta prišla epidemija Covid-19 in upad povpraševanja po potovanjih, kar je popolnoma spremenilo pogoje poslovanja v letalski panogi.

Boeing se je ob začetku epidemije dodatno zadolžil, a potem počasi izboljševal poslovanje. Calhoun sam je junija lani v intervjuju za Les Echos ocenil, da je podjetju uspelo prebroditi krizo ter za letošnje leto napovedoval okrevanje. “Menim, da so naše ekipe naredile, kar je bilo potrebno. Nismo si še povsem opomogli, na splošno pa smo izšli iz krize,” je dejal.

Tudi Financial Times je v članku, objavljenem na zadnji dan lanskega leta, ugotavljal, da je štiri leta po Calhounovem prihodu proizvajalec letal v boljši kondiciji kot leta 2020. Opozarjal pa je tudi, da se še čutijo nekatere posledice nesreč in epidemije, denimo še vedno povečan dolg. Poleg tega Boeing zadnjih pet let posluje z izgubo.

Novi incidenti in odstop

Letos pa so se z novimi incidenti v ospredje vrnila varnostna vprašanja. Januarja je namreč skoraj novo letalo Boeing 737 MAX 9 letalske družbe Alaska Airlines nedolgo po vzletu iz Portlanda izgubilo vrata. Po napaki na skoraj pet tisoč metrih nadmorske višine, ki se je k sreči končala brez smrtnih žrtev in z varnim pristankom, so regulatorji po svetu prizemljili več kot 170 Boeingovih letal te linije.

Zvezna agencija za letalstvo (FAA) je zaradi tega zamrznila Boeingovo proizvodnjo letal tega modela, ob Boeinga pa zahtevala, da dokaže izboljšanje delovanja in nadzora kakovosti. 

Marca se je letalo Boeing 787 Dreamliner, ki je letelo iz Avstralije na Novo Zelandijo, med letom zaradi tehnične napake nenadoma močno spustilo. V pretresu, ki je spremljalo skorajšnje strmoglavljenje letala, se je poškodovalo 50 ljudi.

Maja je nato v javnost prišla informacija o tem, da bo regulator podjetje preiskoval še zaradi ponarejanja zapisnikov varnostnih pregledov letal 787 Dreamliner.

Calhoun je v medijih priznaval napake, se opravičeval, obljubljal, da bodo vse popravili. A vsi ti dogodki so znova zamajali ugled podjetja, od koder so marca sporočili, da Calhoun odhaja s koncem leta. “Delati za Boeing je največji privilegij v mojem življenju. Oči vsega sveta so uprte v nas in vem, da bomo kot podjetje iz tega izšli boljši,” je 70-letni ameriški manager zapisal v pismu zaposlenim.

William McGee, analitik za letalsko panogo pri ameriški nevladni organizaciji American Economic Liberties Project, je za Politico dejal, da bi morale biti nesreče letal 737 max pred petimi leti za Boeing jasen signal, da mora “narediti red”, januarski dogodek z letalom družbe Alaska Airlines pa je dokaz, da tega ni storil. Da bi preprečili tako ravnanje v bodoče, mora biti kaznovan, meni.

Nesprejemanje odgovornosti

Calhoun, ki ima izobrazbo računovodske smeri, je bil zadnja leta večkrat tarča očitkov, da ni primeren za reševanje zapletenega položaja Boeinga. Čeprav je četrt stoletja preživel v General Electric, mu kritiki očitajo nerazumevanje proizvodnih procesov, pa tudi preveliko osredotočenost na stroškovno učinkovitost in dobiček.

Junija letos, ko se je moral prvi mož Boeinga zagovarjati pred ameriškim senatom, mu je senator Josh Hawley očital neprevzemanje odgovornosti in netransparentnost.

“Regulator vas preiskuje zaradi suma ponarejanja zapisnikov varnostnih pregledov letal. Boeing je v kazenski preiskavi zaradi težav med letom družbe Alaska Airlines. Ministrstvo za pravosodje vas preiskuje zaradi suma goljufije s kršitvijo sporazuma, sklenjenega z Zvezno upravo za letalstvo (FAA) – vse to se je dogajalo začasa vašega mandata. To se mi ne sliši kot preglednost,” je dejal Hawley.

Pred zaslišanjem je aprila o številnih napakah in pomanjkljivostih v podjetju pričal inženir za kakovost podjetja Sam Salehpour. Zaradi tega naj bi mu celo grozili z odpovedjo.

V krizi plačan “bolje kot kdajkoli”

CNN je nedavno ocenil, da Boeing pod vodstvom Calhouna ni rešil nobenega od perečih problemov in njegova prizadevanja niso privedla do izboljšav kakovosti in varnosti.

Je pa 67-letni manager v zadnjih treh letih po podatkih iz Boeingovih poročil skupno zaslužil približno 63 milijonov dolarjev (58 milijonov evrov), nekaj v obliki plače, nekaj v obliki paketov delnic. V začetku tega leta je Boeing napovedal še, da bo Calhoun ob upokojitvi skupno prejel 15 milijonov dolarjev v delnicah in delniških opcijah.

“Američani so ogroženi, vaši delavci so ogroženi in žvižgači se dobesedno bojijo za svoja življenja, vi pa ste plačani bolje kot kdajkoli,” je o menedžerjevi plači dejal Hawley. Spraševal se je, s čim točno si je zaslužil te milijone: “Niste osredotočeni na varnost, niste osredotočeni na kakovost, niste osredotočeni na preglednost (…) Mislim, da ste dejansko osredotočeni na to, za kar ste bili najeti, in sicer da zmanjšujete stroške. Odpravljate varnostne postopke. Svoje zaposlene spravljate ob živce.”

Kdo bo konec leta stopil v čevlje Calhouna, še ni znano. Po nekaterih ocenah bi lahko bila to finančnica Stephanie Pope, ki je trenutno glavna operativna direktorica Boeinga. Kdorkoli že bo, pa ga čaka veliko izzivov.