Milijoni v hotele: kakšne načrte imajo v Banovcih, Kamniku, Ljubljani, Prlekiji …

Posel Aljoša Črnko 15. julija, 2024 05.00
featured image

Nekatera uveljavljena turistična podjetja, pa tudi nekaj novincev v tej panogi, načrtuje novogradnje ali prenove hotelov na različnih lokacijah po državi.

15. julija, 2024 05.00

V Termah Banovci te dni že tečejo pripravljalna dela za gradbeni projekt, v okviru katerega bodo naredili prizidek k hotelu Narcisa. S tem bodo povečali zmogljivosti term ob reki Muri.

Vrednost projekta ocenjujejo na 6,5 milijona evrov, pri čemer bodo približno 4,7 milijona evrov pokrili iz lastnih sredstev, 1,8 milijona pa iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Kot smo pisali, je gospodarsko ministrstvo septembra lani za naložbe v turizem namenilo 57,1 milijona evrov iz tega evropskega vira, eden od uspešnih prijaviteljev pa so bile tudi prekmurske terme.

Časovnica je precej tesna. Gradbena dela naj bi se končala junija 2026, ko je tudi skrajni rok za črpanje evropskega denarja.

Število sob v hotelu bodo več kot podvojili. “Obstoječih 24 sob v hotelu bo dopolnjenih z 31 novimi butičnega značaja,” pojasnjujejo. V Banovcih se pripravljajo tudi na spremembo kategorizacije hotela, in sicer s treh na štiri zvezdice.

V Termah Banovci so lani ob 4,2 milijona evrov prihodkov od prodaje ustvarili 306 tisoč evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). To je 27 odstotkov manj kot leta 2022, a obenem skoraj trikrat več kot pred petimi leti. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2023 znašala 40 tisoč evrov.

“Potrebne bo še precej vztrajnosti in iznajdljivosti”

To pa ni edini hotelski projekt pri nas, ki trenutno nastaja s pomočjo evropskih sredstev.

Velike načrte imajo tudi v Termah Snovik pri Kamniku. Ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp bi zgradili nov nastanitveni objekt Kneipp Naturhotel, za katerega pravijo, da je njihova največja investicija do zdaj.

“V času razpisa je bila ocenjena vrednost celotne investicije 13 milijonov z DDV. Ministrstvo bo prispevalo 1,8 milijona evrov, kar je okoli 17 odstotkov celotne investicije. Stroški tako zahtevnega projekta so se ob upoštevanju inflacije bistveno povečali, tako da bo potrebno še vedno precej vztrajnosti in iznajdljivosti, da se projekt izpelje,” razlaga prokurist Ivan Hribar, ki je obenem tudi idejni vodja razvoja term.

Obstoječim zmogljivostim želijo dodati 75 hotelskih sob s 149 ležišči, ki bi bile kategorizirane s štirimi zvezdicami. Razširili bi tudi wellness in kongresni center ter dodali nove bazene. Stavba iz lesene konstrukcije bo imela štiri nadstropja, poleg sob bo zajemala še restavracijo, kavarno, vinski kotiček in igralnico za otroke.

V Tuhinjski dolini pravnomočno gradbeno dovoljenje za postavitev hotela že imajo. V teku je priprava projektne dokumentacije za izvedbo in iskanje izvajalcev. Vzporedno pripravljajo še strategijo trženja novih storitev in pridobivanja kadrov. Tudi ta hotel bo predvidoma zgrajen v dveh letih.

V kamniških termah so že leta 2019 sprejeli nov razvojno-investicijski načrt, ki je predvideval postavitev večnamenske dvorane Tuhinjka, Kneippovo ploščad, rekonstrukcijo garderob z digitalizacijo ter EKO KAMP Snovik. Vse investicije so v petih letih zaključili. Njihova vrednost, skupaj z omenjeno novogradnjo hotela, znaša več kot 20 milijonov evrov. Naložbo financirajo z lastnimi sredstvi, prodajo apartmajev, dokapitalizacijo, pridobitvijo nepovratnih sredstev in posojilom.

Vizualizacija hotela, ki bo zgrajen znotraj Term Snovik
Nov hotel v Termah Snovik bo imel leseno konstrukcijo in bo kategoriziran s štirimi zvezdicami superior (Foto: Arhiv podjetja)

Z investicijami želijo nasloviti goste, ki iščejo storitve z višjo dodano vrednostjo, ter zmanjšati sezonskost. Oboje bo po njihovih navedbah vodilo v rast prihodka, dobička in dodane vrednosti na zaposlenega.

Lani so v Termah Snovik ustvarili 3,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To je zadoščalo za skoraj 300 tisoč evrov čistega dobička. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je leta 2023 znašal 770 tisoč evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 56 tisoč evrov.

Med turističnimi ponudniki imajo največje načrte pri Hotelu Slon. Hotelir v samem središču Ljubljane bi z 28,5 milijona evra (z javnim razpisom bodo pokrili 1,8 milijona evrov investicije) povečal svoje zmogljivosti, a podrobnosti za zdaj ne razkrivajo.

Iz razpisne dokumentacije je sicer znano, da se želi hotelir iz prestolnice širiti ter postati petzvezdični hotel. Nadgradili bi obstoječe storitve in sobe, tem pa dodali še 53 novih sob oziroma 134 postelj.

Premalo ponudbe za najbolj zahtevne goste

Nov butični hotel z dodatno turistično ponudbo bi na Kapelskem Vrhu zgradilo podjetje eVision. Investicija na meji Prlekije je vredna 6,5 milijona evrov, od tega jim je država odobrila 1,8 milijona evrov evropskih sredstev.

“Vsa dovoljenja imamo, graditi bomo predvidoma začeli v prihodnjem mescu,” razlaga predstavnik investitorja Damjan Heric. “Trajalo pa bo še približno leto in pol oziroma dve leti, da bo hotel odprl svoja vrata.”

Hotel nosi delovno ime eVino, ki pa bo kasneje spremenjeno. V spodnji etaži je načrtovan wellness center, z bazeni, savnami in prostori za masaže. V pritličju je recepcija in restavracija, v prvi in drugi etaži pa so predvidene sobe (po 15 v vsaki etaži).

“Hotel bo tako imel 30 nastanitvenih enot. Projektiran je tako, da ga lahko kategoriziramo kot petzvezdično nastanitev,” razlaga sogovornik.

Stavba bi stala na slemenu Kapelskega Vrha, od Term Radenci bi bila odmaknjena približno dva kilometra. Zgrajena bo na zemljišču nekdanje domačije investitorjev (podjetje je v lasti Gordane Jerkič), ki se po podatkih, navedenih na spletu, ukvarjajo z energetiko, posebno podjetje za turistično dejavnost pa so ustanovili decembra 2022.

Lani so v matičnem podjetju ustvarili 2,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. EBITDA je znašala 404 tisoč evrov, čisti dobiček 192 tisoč evrov. Projektno podjetje eVision turizem, ki je dobilo državne milijone za hotel, je imelo medtem lani le 35 tisoč evrov prihodkov in 629 evrov čistega dobička.

Za gradnjo butičnega hotela so se v eVision odločili, ker v okolici pogrešajo nove nastanitve višje kategorizacije. “Prav tako v občini manjkajo restavracije z višjo dodano vrednostjo. Radenci so turističen kraj, potreba po tem pa obstaja,” še navaja Damjan Heric. Ekipo za restavracijo bodo predvidoma začeli iskati prihodnje leto.

Gradili bi, kjer je nekoč že stal hotel

Gradnja se bo v začetku jeseni začela pri Kotljah na Koroškem, kjer bo podjetje Rimski vrelec postavilo butični gorski spa hotel. Ta bo zrasel na mestu, kjer je nekoč že stal hotel, razlaga direktorica podjetja Lea Dervodel.

Na lokaciji je zdaj kavarna s športnimi igrišči. Nova stavba bo imela dvajset sob za goste, njenega videza pa še ne razkriva.

Podjetje Rimski vrelec v lasti Branka Dervodla je bilo leta 2020 ustanovljeno za namen te investicije in je imelo lani le 160 tisoč prihodkov ter 260 tisoč evrov čiste izgube. Za projekt bodo namenili 5,2 milijona evrov, od tega bo 1,8 milijona evrov evropskega denarja, preostanek bodo zagotovili investitorji, še pojasni Lea Dervodel.

Hotel in muzej poezije v Medani

Med večjimi prejemniki evropskega denarja je še podjetje Harfa v vetru, ki želi hotel postaviti na mestu domačije Alojza Gradnika v Medani. Tam naj bi zaživel še mednarodni center in muzej poezije. Za projekt bi skupno namenili 8,2 milijona evrov, pri čemer evropska sredstva znašajo 1,8 milijona evrov.

Tudi to podjetje je imelo lani le 128 tisoč evrov prihodkov in dva tisoč evrov čistega dobička, lastnik pa je Dušan Arzenšek Ta po poročanju Svet24.si že podira omenjeno Gradnikovo domačijo in napoveduje, da bodo center predvidoma odprli konec prihodnjega leta.

V naložbo tudi mariborski župan

Izgradnjo garni hotela Žički dvor načrtujejo še v podjetju Galerija Gosposka, ki je v lasti mariborskega župana Saša Arsenoviča. Podjetje, ki je imelo lani 4,8 milijona evrov prodaje in 180 tisoč evrov čistega dobička, vodi županova žena Katja Arsenović. Gradnja hotela v drugem največjem mestu naj bi jih stala 4,4 milijona evrov, Bruselj pa bi prispeval 1,8 milijona evrov.