Kdo vse prodaja padajoči bitcoin

Kriptotrgi so v zadnjem mesecu izgubili pridobitve z začetka leta, ko je ceno bitcoina navzgor gnala odobritev ameriških indeksnih skladov (ETF), vezanih na največjo kriptovaluto. Od začetka junija pa je kovanec izgubil okrog petino vrednosti, predvsem zaradi priliva dodatne ponudbe digitalnih kovancev na trg. Upadle so tudi druge večje kriptovalute.

Cena bitcoina se po manjšem okrevanju konec tedna giblje pri 57.300 dolarjih (okrog 53.000 evrov). To je dobrih 17 odstotkov manj kot pred enim mesecem, kažejo podatki portala Coinmarketcap. Še 7. junija se je tečaj držal nad 70 tisoč dolarji, rekord pa je dosegel marca pri nekaj manj kot 73.800 dolarjih.

“Trenutni padec vrednosti bitcoina, ki se odvija od 1. julija, je v večini posledica likvidacije dolgih pozicij. Glavna dejavnika sta prodaja bitcoina nemške vlade ter primer kriptoborze Mt. Gox,” je za Forbes Slovenija dejal Gašper Oslakovič, vodja marketinga pri slovenski kriptomenjalnici za začetnike CryptoUnity.

“Kljub temu dejstvu ostaja bitcoin ‘močan’, saj so padci do 40 odstotkov zaradi nihajnega trga povsem normalni. Vsekakor pa to vzbudi skrb pri malih vlagateljih,” je dodal.

Vrnitev pozabljenih kovancev

Vlagatelje skrbi, ker na trg priteka veliko bitcoinov. Konec junija je odjeknila novica, da bo propadla japonska kriptoborza Mt. Gox, nekdaj največja na svetu, v začetku julija svojim strankam povrnila kriptosredstva, ki so jih izgubili v kibernetskem napadu leta 2014.

Analitiki pričakujejo, da bodo mnogi upravičenci svoja sredstva prodali, saj je bil bitcoin pred desetletjem vreden le nekaj sto dolarjev.

Po podatkih kriptoportala Arkham Intelligence so upravitelji sredstev pri Mt. Gox v petek izplačali 2,7 milijarde dolarjev v bitcoinih. Skupno bodo strankam vrnili okrog 140 tisoč bitcoinov, vrednih 7,6 milijarde dolarjev. To je 0,7 odstotka vseh bitcoinov v obtoku. Izplačila izvajajo prek petih kriptoborz, in sicer Kraken, Bitstamp, SBI VC Trade, Bitbank in Bitgo.

Nemčija stopnjuje prodajni pritisk

Pozornost je usmerjena tudi v dejavnosti državnih kriptodenarnic Nemčije in Združenih držav Amerike (ZDA). Državi sta namreč v juniju premaknili kriptovalute v vrednosti več sto milijonov dolarjev na izbrane borze ali neidentificirane račune.

Nemška zvezna policija (BKA) je 19. junija začela premike v svoji kriptodenarnici, kjer so imeli od februarja slabih 50 tisoč kovancev v vrednosti več kot treh milijard dolarjev. Začeli so z nakazilom 6.500 bitcoinov, vrednih 425 milijonov dolarjev, na zasebni račun, nato pa so premaknili dodatnih 2.500 bitcoinov (okrog 154 milijonov dolarjev) na lasten naslov.

V naslednjih dveh tednih je sledilo še več premikov bitcoinov. Večina jih je romala na kriptoborze Kraken, Coinbase in Bitstamp, del pa v zasebne denarnice. Skupno je Nemčija tri milijarde dolarjev vredno kriptodenarnico oklestila na približno 2,27 milijarde dolarjev, kažejo podatki Arkhama.

S tem je Nemčija s četrtega mesta med največjimi državnimi imetniki bitcoinov zdrsnila na petega, za Ukrajino. Nemška policija naj bi do bitcoinov prišla z zasegom sredstev piratske strani za ogled filmov Movie2k, so poročali portali, ki pokrivajo kriptotrge.

ZDA prodajajo zasežene kriptovalute

Večje transakcije so junija izvedle tudi ZDA, ki so največji državni imetnik kriptovalut s približno 214 tisoč kovanci, vrednimi 13 milijard dolarjev.

Ameriške oblasti so 26. junija na borzo Coinbase poslale 3.940 bitcoinov v vrednosti 241 milijonov dolarjev. Ti so del 150 milijonov dolarjev vredne zbirke bitcoinov (ki je od takrat pridobila vrednost), ki jih je ameriška agencija za nadzor nad drogami (DEA) letos zasegla obsojenemu preprodajalcu na temnem spletu Banmeetu Singhu, poroča portal Cointelegraph.

Pred dnevi je vlada premaknila 11,75 milijona dolarjev v kriptovaluti ether v prej nepovezano denarnico. Gre za sredstva, ki so jih zasegli estonskima kriptoposlovnežema Sergeju Potapenku in Ivanu Turoginu.

Tudi ether je od začetka junija izgubil slabo četrtino vrednosti. Vlagatelji še vedno čakajo na morebitno ameriško odobritev indeksnih skladov, vezanih na ether.

Težave rudarjev in vpliv ameriških volitev

Priliv kovancev na trg pa ni edini razlog za zadržanost vlagateljev. Analitiki omenjajo negotovost glede razpleta ameriških predsedniških volitev, kjer se krepijo pozivi 81-letnemu predsedniku Joeju Bidnu, naj kandidaturo prepusti komu mlajšemu iz vrst demokratov. Močan protikandidat bi lahko zagrenil življenje republikancu Donaldu Trumpu, ki velja za bolj naklonjenega kriptu, poročata Reuters in Bloomberg.

Grožnja za dodatne prodaje bitcoinov pa prihaja od rudarjev, ki jih je prizadela aprilska ‘prepolovitev’ ali halving. Znižanje nagrade za rudarjenje bitcoinov (oziroma potrjevanje transakcij v verigi blokov) pomeni manjše prihodke za energetsko intenzivno dejavnost, ena od rešitev za rudarje pa je lahko tudi prodaja kriptosredstev.

Bitcoin je s padcem na štirimesečno dno v petek padel tudi pod raven 55 tisoč dolarjev za kovanec. Na tej točki je tehnična analiza, ki na podlagi zgodovinskih gibanj ustvarja napovedi, nakazovala podporo valuti.

Kot pravi Oslakovič, raven 55 tisoč dolarjev “niti ni bila močna podpora za nadaljnji dvig vrednosti bitcoina, saj so nekateri fundamentalni faktorji (mlad trg, nihajnost) trenutno bolj močni od tehnične analize. Pri tem lahko opazimo, da je tista pričakovana korekcija na trgu bitcoina zdaj tudi vidna.”

“Padec vrednosti bitcoina se lahko še pričakuje vse do ravni 50 tisoč dolarjev ali celo nižje, ni pa pogoj,” je še dejal.