Golob obrtnikom in podjetnikom razkril obrise davčnih sprememb

Vlada sliši pozive k izboljšanju poslovnega okolja in bo nadaljevala prizadevanja za uveljavitev ustreznih ukrepov, je predstavnikom obrti in podjetništva na današnjem forumu v Ljubljani zagotovil predsednik vlade Robert Golob. Ravno danes sicer vlada v koalicijsko usklajevanje pošilja izhodišča davčnih sprememb, usmerjenih tudi v zviševanje dodane vrednosti, poroča STA.

Kot je na 19. Forumu obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dejal Golob, so v okviru načrta za dvig produktivnosti oblikovali deset ukrepov. Izpostavil je tri: povečanje konkurenčnosti države v globalni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij.

“Denar je treba ciljno usmerjati tja, kjer da največji učinek. Najprej je treba zato razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost,” je poudaril.

Spremembe pri samostojnih podjetnikih in razprava o obdavčitvi premoženja

Napovedal je večje spremembe na področju samostojnega podjetništva; med drugim želi vlada zvišati mejo za uvrstitev med zavezance za davek na dodano vrednost s 50.000 na 60.000 evrov. Kot je pojasnil, mora biti status samostojnega podjetnika namenjen tistim, ki služijo denar samo zase. S tem bi izenačili pogoje poslovanja samostojnih podjetnikov in malih podjetij.

V drugi polovici leta bodo po Golobovih besedah sprožili široko razpravo o obdavčitvi premoženja. “Rešitve ne bodo uveljavljene prej kot leta 2027, saj potrebujemo precej časa, da spremembe implementiramo na pošten in pravičen način,” besede premierja povzema STA. Davčne olajšave nameravajo razširiti na naložbe v zeleni prehod in digitalizacijo.

Golob: Pretiran pesimizem ni upravičen

Prvi del ukrepov iz davčne reforme bo po premierjevih besedah začel veljati z januarjem. Predsednik OZS Blaž Cvar upa, da bodo o predlaganih rešitvah že prihodnji teden razpravljali socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Golob se je strinjal, da je treba administrativne obremenitve zmanjšati. “Evropa se je preveč zbirokratizirala, s čimer se premalo ukvarjamo. Na to lahko vplivamo, če smo na to pripravljeni,” je dejal. Kot veliko zmago Slovenije je izpostavil zmanjšanje administrativnih obremenitev kmetov.

Premier je po pisanju STA poudaril, da pretiran pesimizem ni upravičen. Ob rekordnih dobičkih podjetij in rekordno nizki brezposelnosti po njegovih besedah namreč ni mogoče trditi, da je vse narobe. Zaveda se, da za nekatera podjetja razmere niso rožnate, a kot celota je gospodarstvo nedvomno v dobrem stanju.

Davčne spremembe v javno obravnavo še ta mesec

Obrtniki in podjetniki so o svojih pričakovanjih in načrtih vlade razpravljali tudi z ministri za gospodarstvo Matjažem Hanom, za delo Luko Mescem, za javno upravo Francem Propsom in državno sekretarko na ministrstvu za finance Katjo Božič.

Slednja je povedala, da bodo prvi paket predlaganih davčnih sprememb v javno obravnavo predvidoma poslali do konca maja. V njem so se osredotočili na ključne razvojne izzive za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Načrtujejo tudi dodatno obdavčitev nezdrave hrane in alkoholnih pijač, kar je del prizadevanj za izboljšanje javnega zdravja. “Želimo, da to postane podlaga za javne razprave o škodljivih učinkih uživanja takšne hrane in pijač,” je dejala.

STA piše tudi, da je Han izrazil razočaranje nad administrativnimi obremenitvami v EU. “Če bo šlo tako naprej, bo Evropa postala muzej na prostem,” je dejal. Od Evropske komisije pričakuje zasuk v razmišljanju in večjo spodbudo inovacijam. Slovenija mora po njegovih besedah najti način, kako postati privlačna za tuje delavce. “Rešitev je lahko načelo ‘dovoljenje zdaj, nadzor pozneje’,” je povedal. Spomnil je tudi na sredstva, ki jih država ponuja za spodbujanje zelenega prehoda.

Mesec je pozdravil prizadevanja delodajalske in sindikalne strani za vnovično vzpostavitev socialnega dialoga. Kot je pojasnil, načrtujejo spremembe, po katerih bi se med drugim vlada s socialnima partnerjema pogovarjala že o izhodiščih zakonov. Na področju zaposlovanja pripravljajo rešitve za hitrejše zaposlovanje visoko kvalificirane delovne sile iz tujine in za skrajšanje postopkov zaposlovanja delavcev iz tretjih držav. Prizadevajo pa si tudi za sklenitev dodatnih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev. “Moramo pa ob tem zelo jasno določiti politiko integracije delavcev v slovensko družbo,” je poudaril.

Obrtniki in podjetniki letos na vlado naslovili 137 zahtev

Prek videa je na forumu sodeloval tudi predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl, ki je predstavil ukrepe na področju debirokratizacije v Nemčiji. Strinjal se je s predstavniki OZS, da brez zmanjšanja administrativnih ovir poslovno okolje ne more izkoristiti vseh svojih potencialov.

Obrtniki in podjetniki so sicer letos na vlado naslovili 137 zahtev, ki se nanašajo na trg dela, zdravstveni sistem, davčno politiko, izobraževalni sistem in znanje za zeleni prehod ter podporno okolje, digitalizacijo in odpravo administrativnih ovir. Kot poroča STA, so jih premierju Golobu in ministrom predstavili na zgoraj omenjenem forumu.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z zahtevami od leta 1991 opozarja na zakone, predpise in administrativne ovire. Te obrtnikom in podjetnikom otežujejo poslovanje, ter vladi predlaga rešitve.

Med glavnimi zahtevami s področja trga dela so sistemska ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine, določitev novega odpovednega razloga in odprava administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa.