Električni avti kljubujejo visokim cenam in odpravi subvencij

Električna vozila bi lahko letos krepko presegla lansko rekordno prodajo, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA), čeprav se v industriji porajajo skrbi zaradi visokih cen teh vozil in pomanjkljive infrastrukture polnilnic. Proizvajalci avtomobilov so v prvem četrtletju sicer poslovali neenotno, saj z različnimi strategijami pristopajo do elektrifikacije.

“Majhne marže, nestabilne cene baterijskih kovin, visoka inflacija in postopna ukinitev subvencij za električna vozila v nekaterih državah povzročajo zaskrbljenost glede rasti v industriji, vendar podatki o svetovni prodaji ostajajo spodbudni,” so v poročilu zapisali pri IEA.

V prvem četrtletju 2024 se je globalna prodaja električnih avtomobilov okrepila za četrtino na letni ravni. Na trgih Evropske unije je bilo kljub marčevskemu padcu v prvem četrtletju novo registriranih skoraj 2,8 milijona električnih vozil. To je 4,4-odstotna letna rast, kažejo podatki združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Tržni delež novo registriranih električnih vozil v EU je v tem obdobju znašal slabih 48 odstotkov, delež avtomobilov z bencinskimi ali dizelskimi motorji pa malce več kot 48 odstotkov.

Letos bi lahko proizvajalci na svetovni ravni prodali 17 milijonov električnih vozil. Ob tem bo vsak peti prodani avto električen. Lani je bilo prodanih nekaj manj kot 14 milijonov električnih avtomobilov, njihov tržni delež pa je znašal 18 odstotkov, po podatkih IEA.

Padci v Nemčiji, v Sloveniji kraljuje bencin

Delež električnih avtomobilov v vseh prodanih avtomobilih letos bo predvidoma znašal do 45 odstotkov na Kitajskem, 25 odstotkov v Evropi in dobrih 11 odstotkov v ZDA, še napoveduje IEA.

V prvem četrtletju je bilo v EU registriranih 333 tisoč novih baterijskih električnih vozil (BEV), kar je 3,8 odstotka več kot leto prej. Medtem ko sta Francija in Belgija v marcu imeli dvomestno rast prodaje v tem segmentu, je v Nemčiji prodaja upadla za skoraj 29 odstotkov. Tudi pri prodaji hibridov je marca Francija beležila rast (29,3 odstotka), Nemčija pa rahel padec (0,3 odstotka), po podatkih ACEA.

Slaba predstava v Nemčiji je posledica odprave državnih subvencij. Nemška vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je to finančno spodbudo odpravila z začetkom leta, kar je vplivalo na cenovno dostopnost. Še pred tem je podobne subvencije odpravila Kitajska, ki je največja proizvajalka in obenem največji trg električnih vozil.

V Sloveniji se je v prvem četrtletju delež električnih vozil med novo registriranimi na letni ravni zmanjšal. Avtomobili z bencinskimi ali dizelskimi motorji so pomenili skoraj 80 odstotkov trga. Leto prej je ta delež znašal 75 odstotkov. Pri nas so subvencije Eko sklada še vedno v veljavi: posamezniki ali podjetja lahko ob nakupu električnega vozila prejmejo do 6.500 evrov subvencije, odvisno od cene vozila.

Padec prodaje za največja

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla in njegov glavni tekmec, kitajski BYD, sta v prvem četrtletju prodala precej manj vozil kot v zadnjem četrtletju lanskega leta. Tesla je s 386.810 prodanimi vozili beležila 20,2-odstotni padec prodaje. BYD pa je prodal dobrih 300 tisoč vozil, kar je 43 odstotkov manj kot v četrtletju do konca decembra.

BYD je tako po rekordnem prejšnjem četrtletju, v katerem je prodal več kot 526 tisoč električnih vozil, znova vrnil Tesli naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu.

BYD je lani skupaj z drugimi kitajskimi proizvajalci z nizkimi cenami skušal odtegniti tržni delež Tesle na Kitajskem. Tej strategiji dodajajo tudi širitev na tuje trge in lansiranje novih modelov. Lani je BYD izvozil 240 tisoč vozil, letos pa načrtuje to številko še povečati.

Tesla, po drugi strani, že od oktobra 2022 vodi cenovno vojno z nižanjem cen svojih najbolj priljubljenih modelov na ključnih trgih. Nekateri tekmeci so se odzvali s popusti, nekateri drugi – na primer BMW in Mercedes – pa so ostali zvesti svoji strategiji višjega cenovnega razreda in cen niso spuščali.

Od hibridov do baterij

Tradicionalni avtomobilisti do prehoda na električna vozila vodijo različne strategije.

Največji proizvajalec avtomobilov na svetu, japonska Toyota, že od samih začetkov elektrifikacije prometa stavi na hibride. V prvem četrtletju je skupina, ki vključuje tudi znamki Lexus in Daihatsu, prodala 2,3 milijona vozil, od tega 868 tisoč električnih, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Med temi je bilo 807 tisoč hibridov.

Nemški Volkswagen pa je v prvem četrtletju prodal manj električnih vozil kot pred letom dni. Ob skupni prodaji 2,1 milijona vozil, kar je dva odstotka manj kot lani, je Volkswagen prodal 136.400 električnih vozil oziroma tri odstotke manj. V četrtletnem poročilu skupina, ki ji pripadata tudi znamki Škoda in Seat, pripisuje padec prodaje električnih vozil tržnim razmeram in pomanjkanju sestavnih delov. Delež električnih vozil v skupni prodaji se je zmanjšal s 6,9 na 6,5 odstotka.

Premijski razred

Tudi Mercedes je v prvem četrtletju zaznal padec prodaje. Proizvajalec vozil premijskega razreda se je odločil ne odzvati se na cenovno vojno in cen svojih električnih vozil ni spuščal. V treh mesecih do konca marca je Mercedes prodal 463 tisoč avtomobilov oziroma osem odstotkov manj kot leto prej. Od tega je bilo 90.177 električnih vozil, kar je dva odstotka manj kot lani.

Med električnimi vozili je približno polovica hibridov. Prodaja teh se je povečala za šest odstotkov. Drugo polovico sestavljajo baterijska vozila, prodaja katerih je upadla za osem odstotkov.

Mercedes je februarja zamaknil svoje načrte elektrifikacije. Pred tremi leti so napovedali, da bodo do leta 2025 električna vozila (vključno s hibridi) pomenila vsaj polovico celotne prodaje. Trenutno ta delež znaša slabih 20 odstotkov. Mercedes zdaj pričakuje, da bo cilj dosegel šele leta 2030.

Skoraj obratna slika se kaže pri BMW, ki je v prvem četrtletju prodal milijonto baterijsko električno vozilo. Od slabih 600 tisoč prodanih vozil v četrtletju jih je bilo električnih 122.616. To je dobra petina celotne prodaje in 11 odstotkov več kot lani. Od tega je bilo 82.700 baterijskih vozil, kjer je prodaja narasla za 28 odstotkov, in nekaj manj kot 40 tisoč hibridov, kjer je prodaja upadla za 13 odstotkov.

Tudi BMW namerava do leta 2030 doseči polovični delež električnih vozil v skupni prodaji, a je pri tem bolj optimističen kot Mercedes. Za letos si je avtomobilist iz Bavarske zadal cilj, da bo vsak peti prodani BMW električen, prihodnje leto pa vsak četrti.

Izzivi: cena in polnilnice

Avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem ostajajo cenovno dostopnejši od svojih električnih ekvivalentov v Evropi in ZDA. Medtem sta bili na Kitajskem skoraj dve tretjini prodanih električnih avtomobilov lani cenejši od svojih tradicionalnih tekmecev, poroča Reuters.

V povprečju pa cene električnih vozil globalno padajo. "Na splošno so vse cenejši, saj cene baterij padajo, konkurenca se krepi, proizvajalci avtomobilov pa dosegajo ekonomije obsega," je pojasnila IEA.

ACEA ocenjuje, da bomo leta 2030 potrebovali kar osem milijonov polnilnic. To bi zahtevalo gradnjo 1,2 milijona polnilnic na leto.

Težava so tudi polnilnice za električna vozila, saj gradnja te ključne infrastrukture ne dohaja rasti prodaje baterijskih električnih vozil. Po oceni IEA bi bilo treba na globalni ravni postaviti za šestkrat več polnilnic do leta 2035. Evropska ACEA pa v poročilu ugotavlja, da EU do konca desetletja potrebuje kar osemkrat več polnilnic, če želi doseči cilje razogljičenja.

Lani je bilo v EU zgrajenih približno 150 tisoč polnilnic za električna vozila, kar je njihovo skupno število dvignilo na okrog 630 tisoč. Evropska komisija pravi, da jih do leta 2030 potrebujemo 3,5 milijona, kar bi terjalo gradnjo 410 tisoč polnilnic na leto. Toda ACEA ocenjuje, da bomo leta 2030 potrebovali kar osem milijonov polnilnic. To bi zahtevalo gradnjo 1,2 milijona polnilnic na leto.