Delodajalci za hitre spremembe ‘štempljanja’, sindikati dvomijo, da bo to letos

Poslanci so aprila lani sprejeli novelo zakona, ki ureja evidentiranje delovnega časa. Ta je v praksi zaživela v drugi polovici novembra. Od takrat je treba delovni čas podrobneje evidentirati za vse zaposlene in nekatere zunanje izvajalce. Delavcem pa daje pravico, da se lahko seznanijo s podatki o zabeleženem delovnem času.

Spremembe po navedbah ministrstva za delo, ki ga vodi Luka Mesec, izhajajo iz opozoril inšpektorata za delo, na katerem že nekaj let največ kršitev opažajo ravno na področju vodenja evidenc in izrabe delovnega časa.

A še preden je novost zaživela v praksi, se je nanjo usul plaz kritik. Na nogah so bili delodajalci, ki so trdili, da se takšnega načina ‘štempljanja’ ne da spraviti v življenje, saj podrobno evidentiranje na več delovnih mestih ni mogoče. Kritični so bili tudi do dejstva, da evidentiranje ni potrebno za funkcionarje (med te spadajo tudi poslanci, ministri in župani) ter visokošolske učitelje.

“Takšno evidentiranje prinaša dodatno birokracijo in dodatne obremenitve za obstoječ sistem, ki je dobro deloval tudi na zaupanje,” še danes razlaga Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor podjetja Boxmark Leather. “Seveda imamo tudi kakšne črne ovce, ki se pravil sistema ne držijo, in v teh primerih je treba ukrepati. V preteklosti je bilo nekaj primerov kršitev, ki so bili odmevni, in takrat so vse delodajalce označili za kršitelje. Večji del delodajalcev pa dela gospodarno in pošteno. A vseeno je prišel ta zakon, pri katerem so populistično dejali, da bodo problem rešili z zahtevo, da morajo podjetja voditi evidence. Spregledali pa so, da v številnih panogah tega enostavno ne morejo izpeljati.”

Politika napovedovala spremembe, teh pa ni

Minister Mesec je po valu pripomb jeseni lani – torej ko je nov sistem zaživel – napovedal, da bodo zakon po treh mesecih revidirali in ga po potrebi spremenili. Njegovo ministrstvo je odprlo poseben elektronski naslov in do februarja zbralo več kot 200 pripomb in komentarjev državljanov ter podjetij. Ti so največkrat ministrstvu sporočali, da gre za nesmiseln zakon, da je beleženje izrabe odmora nepotrebno in neustrezno ter da bi evidence morale veljati za vse, tudi za funkcionarje.

Do novele je bil poleg podjetij že ob uveljavitvi kritičen gospodarski minister Matjaž Han, ki je dejal, da zakon ne koristi ne delavcu ne gospodarstvu in da ni izvedljiv. Poseg v zakonodajo je na novembrskem vrhu gospodarstva nato napovedal tudi predsednik vlade Robert Golob.

Od izrečenih napovedi je minilo več kot pol leta, a sprememb še vedno ni.

Na ministrstvu za delo so sicer prvi osnutek sprememb zakonodaje pripravili že februarja. Na podlagi pripomb, ki so jih prejeli, so predlagali vnovičen poseg v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa – zakon bi tako zajel manj delavcev. Prav tako bi na ministrstvu črtali evidentiranje odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti, je poročal STA. A socialni partnerji se spomladi glede predlaganih sprememb niso uskladili.

Nov osnutek je sledil v začetku junija, tudi ta pa dogovora ni prinesel. Ministrstvo vztraja pri umiku definicije delavca, za katerega je treba voditi evidence delovnega časa. Črtano ostaja tudi evidentiranje izrabe odmora med delovnim časom. Novost zadnjega osnutka pa je, da v njem ni več predloga o urejanju področja s kolektivnimi pogodbami.

Do dogovora s strokovnim odborom?

Socialni partnerji so na junijski seji Ekonomsko-socialnega sveta sprejeli sklep o ustanovitvi strokovnega odbora za obravnavo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ta bo pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne spremembe zakona, ter te tudi oblikoval.

Trobiš meni, da spremembe zaustavljajo sindikati, ki vztrajajo pri podrobnem beleženju delovnega časa. "Tudi mi smo v določenih postopkih za evidentiranje, vendar ne na način, kot si ga oni predstavljajo. Poleg tega so se pokazale še izjeme za poslance, za katere evidentiranje ne velja. Njim so se sicer pridružili še profesorji na univerzah, pri čemer smo opozarjali na diskriminacijo."

Trobiš pristopa, ki bi določal izjeme, ne podpira. Raje bi videl, da se zakon uredi tako, da je podrobno evidentiranje obvezno za tiste delodajalce, pri katerih se ugotovi hujša kršitev. "Če tega ni, pa morata delodajalec in delojemalec sodelovati na zaupanje."

Privolili v črtanje obveznega beleženja odmorov

Kako na njegove navedbe odgovarja sindikalna stran? Pripombe prihajajo iz panog, kjer imajo zaposleni več kot 8-urni delovnik, pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "Ne gre za birokratske ali tehnične ovire. Gre zgolj za to, da se v kakšni panogi delovni čas sploh ne spoštuje. Vsi vemo tudi, da je premalo delavcev in kadra, ki ga je mogoče zaposliti. Tudi to za seboj potegne podaljševanje delovnega časa, mimo zakonov."

Jerkič je tako prepričana, da delodajalci pri svojih navedbah prikrivajo dejanski namen in zgodbo napihujejo. Vseeno pa poudarja, da je sindikalna stran pripravljena pregledati analizo, kako zakon deluje v praksi in ali so potrebne spremembe. Pregled področja je bil po njenih besedah tudi eden od pogojev, da je znova oživel socialni dialog.

"Če nas bodo argumenti prepričali, bomo spremembe podprli. Del, s katerim se že zdaj strinjamo, so odmori med delom in evidentiranje malice. Zaostreni predpis namreč ne dosega namena, to je, da delavci imajo odmor, ne da se ta zgolj zapiše. Tisti, ki prej niso imeli odmorov, jih tudi zdaj nimajo. Pri tem je najmanj pomislekov."

Predsednica zveze sindikatov medtem vztraja pri podrobnem evidentiranju prihoda in odhoda iz službe. Kot pravi, je to pravi način, kako najti kršitelje.

Delodajalska stran upa, da bo strokovna skupina zakon vrnila v uporabno stanje še letos. "Ministrstva nas poslušajo in vse je odvisno od dogovora z njimi. Upam, da se bo to zgodilo že v naslednjih dnevih, še pred dopustom," razlaga Trobiš.

Drugače menijo sindikati, ki se jim časovnica, po kateri bi spremembe uvedli še letos, ne zdi realna.

Inšpektorat izrekel 22 glob ob skoraj 400 kršitvah

Medtem ko zakon za zdaj ostaja enak, pa na inšpektoratu za delo že izrekajo globe. Inšpektorat je letos ugotovil 392 kršitev zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, predvsem glede podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. Na podlagi tega so delodajalcem izdali 18 odločb o prekrških in 22 plačilnih nalogov, s katerimi so naložili plačilo globe. Ta znaša med 1.500 do 20.000 evrov oziroma od 3.000 do 20.000 evrov, odvisno od kršitve.

Prav tako so inšpektorji izrekli 129 upravnih odločb, s katerimi so delodajalcem naložili odpravo ugotovljenih kršitev. Izdali so tudi 34 odločb o prekrških, s katerimi je delodajalcem izrekel opomin ter 107 opozoril po zakonu o prekrških in 31 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

Na inšpektoratu za delo, podobno kot sindikati, poudarjajo pomen, da se evidence vodijo ažurno, točno in popolno ter da odražajo dejansko stanje, saj "le tako inšpektorji lahko ugotovijo nepravilnosti in ukrepajo ter s tem zaščitijo delavce". Inšpektorji pogosto ugotavljajo nepravilnosti pri delovnem času, odmorih, počitkih ter tudi vodenju evidenc delovnega časa, pri čemer prednjačita dejavnosti gradbeništva in gostinstva.

Glede zadnje novele na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Katja Čoh Kragolnik, pravijo, da jim spremenjena zakonodaja daje boljšo podlago za dokazovanje kršitev. "Tudi tistih najhujših, ki smo jim bili priča tudi v medijsko odmevnih primerih."

Prav tako menijo, da so se z novelo zgolj dopolnile nekatere zakonske rešitve. "Primarno se je določila podrobnejša opredelitev, kako voditi evidence o izrabi delovnega časa, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca, in da bodo upravičevale tudi svoj bistveni namen – verodostojnost evidence."