Tudi Bruselj podvomil o slovenski oceni škode po poplavah
Evropska komisija od Slovenije zahteva dodatna pojasnila o izračunu ocene skoraj desetmilijardne škode po avgustovskih poplavah. Ocena škode je pogoj za določitev višine pomoči iz solidarnostnega sklada EU, Slovenija računa na 400 milijonov evrov.
“Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri,” je po poročanju Dnevnika v dopisu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj navedel generalni direktorat za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji.
Časopis piše, da so iz Bruslja opozorili na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije. Poleg tega Komisija Slovenijo opozarja, da bi morali prijaviti le neposredno škodo (ne pa tudi posredne), pa tudi na visoko tveganje dvojnega štetja škode.
Na Komisiji so dopis zaključili s pozivom slovenskim organom, naj posredujejo dodatne informacije in pojasnila v zvezi z vsemi izpostavljenimi pomanjkljivostmi. “Upoštevajte, da je presoja vloge Slovenije glede poplav v avgustu 2023 zadržana do prejema zahtevanih dopolnilnih informacij,” so zapisali.
Odgovor ministrstva, ali so na dopis že odgovorili, čakamo.
Le neposredna škoda
Spomnimo, da je ocena škode, še preden smo jo poslali v Bruselj, tudi doma povzročila kar nekaj slabe volje. Namreč neposredna škoda je bila ocenjena na manj kot tri milijarde evrov.
Medresorska delovna skupina na ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo pa je škodo ocenila na 9,9 milijarde evrov. Kot so lani oktobra na ministrstvu pojasnili za N1, je šlo za oceno “na podlagi mednarodno priznane metodologije” in da je to skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je oktobra lani dejal, da je škoda po njegovih podatkih napihnjena in da so vključeni tudi projekti, ki v oceno ne sodijo. Na direkciji za infrastrukturo so za N1 denimo potrdili Vrtovčeve navedbe, da je v projekt vključen 8,5 milijona evrov vreden projekt obvoznice Luče, ki je sploh še ni.
Predsednik vlade Robert Golob je jeseni v državnem zboru (DZ) pojasnjeval, da desetmilijardna številka poleg neposredne škode že vsebuje tudi strošek obnove, s katero pa želi vlada tudi okrepiti odpornost proti morebitnim prihodnjim ujmam. Kot piše Dnevnik, pa je Komisija v spomladanskem dopisu “na več mestih” opozorila, da bi morali prijaviti le neposredno škodo.
Netransparentnost ministrstva
Dnevnik pri tem opozarja tudi na netransparentnost ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Ministrstvo je namreč na novinarsko vprašanje, kakšne pripombe ima Komisija na našo vlogo za prijavo škode po poplavah, najprej odgovorilo le, da je Komisija Slovenijo “zaprosila za dodatna pojasnila” in da lahko to Komisija stori kadarkoli v postopku obravnave vloge. Na dodatno prošnjo za vsebinsko pojasnilo je ministrstvo odgovorilo, da je Komisija zahtevala tehnična pojasnila. Novinarka Urška Rus je nato do dopisa prišla z zahtevo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
