Slovenija in večina Evrope padli po lestvici konkurenčnosti
Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je Slovenija letos štiri mesta nižje kot lani. Med 67 državami se je naša uvrstila na 46. mesto.
Najbolj konkurenčne države so Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, kaže raziskava švicarskega IMD. Slovenija je med 67 državami na 46. mestu oziroma štiri mesta nižje kot lani.
Slovenija se glede na posamezna področja najvišje uvršča pri mednarodni trgovini, kjer smo na osmem mestu, ravni cen, kjer zasedamo 18. mesto, družbenem okvirju, ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnosti (20. mesto) ter izobraževanje (24. mesto).
“Kar zadeva gospodarsko uspešnost, je v obdobju po pandemiji slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize in visoke inflacije ter pomanjkanja delovne sile. Kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila v preteklosti paradni konj med štirimi dejavniki konkurenčnosti, v zadnjem obdobju slabi,” so po poročanju STA rezultate komentirali v Spiritu Slovenija.
Strm padec pri poslovni učinkovitosti
Kot so dodali, sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika konkurenčnosti vladna in poslovna učinkovitost, ki da sta tudi izrazito povezana. Letos je Slovenija zabeležila močan padec na stebru poslovne učinkovitosti, kjer je izgubila deset mest in padla na 57. mesto, kar je primerljivo z uvrstitvijo, ki jo je imela po veliki finančno-gospodarski krizi iz leta 2008.
V Spiritu so ocenili, da Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi. Med drugim povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšanje dostopa do usposobljene delovne sile, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, davčna razbremenitev plač visoko usposobljenih zaposlenih, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih, povečanje letalske povezljivosti, učinkovitosti energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov ter še nekateri drugi, so našteli.
Najbolj konkurenčne države na lestvici IMD so manjše države, kar gre pripisati temu, da uspešno predvidevajo in se prilagajajo spremenjenemu globalnemu okolju, ustvarjajo dodano vrednost in blagostanje ter so trajnostno naravnane.
Države vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, so v zadnjem letu v povprečju izgubile tri mesta. Največji padec na lestvici je sicer doživela Češka (11 mest), sledijo Peru in Madžarska (osem mest), Malezija in Estonija (sedem), Slovaška in Turčija (šest) in Belgija (pet).
Kaj je najbolj vplivalo na konkurenčnost in kakšne izzive je pričakovati?
Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je sicer vplival preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacije in izzivov preskrbovalnih verig s surovinami in energenti, raziskavo IMD povzema STA.
V prihodnosti bodo državam največje izzive prinesli prehod na majhen ogljični odtis in krožno gospodarstvo, digitalna preobrazba ter integracija trgov v razvoju, ki zapirajo vrzel z vidika inovativnosti, digitalizacije in diverzifikacije, v svetovno gospodarstvo.
