Šircljevi o zaskrbljujoči oceni Bruslja: Skok primanjkljaja bi preprečil rebalans

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, komentira zaskrbljujočo napoved Evropske komisije, da bi lahko proračunski primanjkljaj prihodnje leto poskočil na 4,5 odstotka BDP. Evropska komisija govori o potencialnem primanjkljaju, v primeru uspeha referenduma sledi rebalans, pravijo.
Evropska komisija je danes zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 3,9 odstotka letos in 2,9 odstotka v letu 2027, pri čemer pa napoveduje, da bo prihodnje leto proračunski primanjkljaj poskočil z letošnjih 2,9 odstotka BDP na 4,5 odstotka BDP.
V tem podatku je dobra in slaba novica.
Dobra je, da komisija potrjuje, da bo primanjkljaj sektorja država v letu 2026 ostal pod tremi odstotki BDP. Spomladi nam je komisija napovedovala, da se bo do konca leta zvišal na 3,3 odstotka BDP. Aprila je tudi ministrstvo za finance, takrat še pod vodstvom Klemna Boštjančiča, ugotavljalo, da bo minus v proračunski blagajni že letos presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP in se ustavil pri 3,4 odstotka BDP.
Vsaj del porabe se je sicer samo prerazporedil: z oktobra sprejetim rebalansom državnega proračuna je bil transfer v zdravstveno blagajno zmanjšan s 520 milijonov evrov na 420 milijonov evrov. Posledica je, da zdaj upravljavec blagajne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zamika izplačila izvajalcem v začetek leta 2025. Mediji so poročali, da bi lahko zamaknili do 185 milijonov evrov plačil.
MF zagotavlja, da primanjkljaj ne bo ušel izpod nadzora
Slaba novica pa je, da komisija Sloveniji prihodnje leto napoveduje 4,5-odstotni, za 2028 pa 4,3-odstotni primanjkljaj.
“Gre za potencialni primanjkljaj, ki predpostavlja uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) in upošteva izračune fiskalnega sveta,” pravijo na finančnem ministrstvu. Dodajajo, da je komisija upoštevala statično oceno, ne pa dinamičnih učinkov, zato “je razlika v napovedi pričakovana”.
“Če bo zakon na decembrskem referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki BDP,” pravijo na ministrstvu.
Ministrstvo in vlada že dlje časa zagotavljata, da bi tudi v primeru uveljavitve interventnega zakona zagotovili vzdržen primanjkljaj, ne pojasnijo pa, kako. Vlada je sicer predstavila nekaj usmeritev, denimo optimizacijo porabe denarja za socialne transferje in spremembe pri zaposlovanju v javnem sektorju, a dejanski ukrepi, ki bodo nadoknadili več sto milijonov evrov izpada, za zdaj niso znani.
Vlada pravi, da gre za 300 do 350 milijonov evrov, ekonomisti opozarjajo, da bi lahko bil znesek še enkrat višji.
Po opozorilih iz opozicije, sindikatov in nevladnih organizacij, da bo vlada primorana poseči v izplačila posameznikom, je minister za finance Šircelj v petek zatrdil, da posegov v pravice ne bo. Konkretne ukrepe za zajezitev primanjkljaja pa namerava vlada predstaviti v začetku prihodnjega leta.
Na ministrstvu pa poudarjajo, da ocene Evropske komisije jemljejo resno. Kot pravijo, ji bodo posredovali podrobne podatke o načrtovanih ukrepih.