Zakaj je Hofer v večini drugih držav Aldi

Novice Forbes Slovenija 16. novembra, 2026 17.34
featured image

Trgovine Hofer so del nemške skupine Aldi Süd, ki pa ime Hofer uporablja le v Sloveniji in Avstriji. Trgovca smo vprašali, zakaj.

16. novembra, 2026 17.34

Trgovine Hofer srečamo v Sloveniji in Avstriji, medtem ko se trgovine iste mednarodne skupine v večini drugih držav imenujejo Aldi. Lastnik je nemški Aldi Süd, eden največjih diskontnih trgovcev na svetu.

Zakaj se njegove trgovine le v dveh državah imenujejo drugače? Zgodba sega v leto 1967, ko je Aldi Süd v Avstriji prevzel trgovsko verigo Helmuta Hoferja. Ker je bilo ime Hofer med avstrijskimi kupci že dobro uveljavljeno in prepoznavno, so se odločili, da ga ohranijo, so nam pojasnili v slovenskem podjetju.

Trgovine so tako prevzele Aldi­jev poslovni model, ne pa tudi imena.

Podobno so se odločili ob vstopu na slovenski trg leta 2005. Zaradi bližine Avstrije je bila znamka Hofer slovenskim kupcem že poznana, zato so tudi pri nas odprli trgovine pod tem imenom.

Več kot 6.500 trgovin

Aldi Süd je danes prisoten v 11 državah na štirih celinah, kjer upravlja približno 6520 trgovin in po navedah na spletni strani zaposluje okoli 155 tisoč ljudi. Poleg Avstrije in Slovenije posluje tudi v ZDA, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstraliji, na Kitajskem, v Švici, na Madžarskem in v Italiji.

Pri nas je Hofer četrti največji trgovec z živili, za Sparom, Mercatorjem in Lidlom. Lani je ustvaril približno 702,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, zaposluje pa prek 1.600 ljudi. Spar je ustvaril približno 1,26 milijarde evrov prihodkov, Mercator okoli 1,18 milijarde evrov, Lidl pa 745,7 milijona evrov.

Hoferjev poslovni model temelji na diskontni prodaji, omejenem izboru izdelkov, velikem deležu trgovskih blagovnih znamk in cenovni konkurenčnosti. Prav ta model mu je omogočil, da se je v dveh desetletjih na slovenskem trgu uveljavil kot eden ključnih trgovcev z živili. Smo pa v začetku tega leta večkrat poročali o praznih policah. V Hoferju so nam dejali, da so te posledica strateške preusmeritve na lastne blagovne znamke ter nadgradnje zalednih logističnih in digitalnih sistemov v skladiščih in trgovinah.