Od Malte do Brnika: Easyjet prevzema vajeti nad vzdrževanjem letal

Prevzem Adrie Tehnike EasyJetu prinaša večjo varnost pri zagotavljanju vzdrževalnih zmogljivosti za rastočo floto, slovenski družbi pa možnost širitve in novih zaposlitev.
Easyjet po prevzemu Adrie Tehnika ne načrtuje večjih sprememb v vodstvu ali strukturi zaposlenih. Sčasoma pa si želi dodatnih zaposlitev in širitve dejavnosti. Tudi s tem, da bi petim hangarjem dodali še enega, kar pa terja spremembe prostorske zakonodaje.
Kot je pojasnila direktorica operacij pri Easyjetu Sophie Dekkers, je povpraševanje po vzdrževanju letal vse večje, število razpoložljivih usposobljenih inženirjev pa temu ne sledi. “Za Easyjet tako prevzem pomeni predvsem krepitev lastnih zmogljivosti in večjo odpornost poslovanja,” je pojasnila v pogovoru za Forbes Slovenija.
Easyjet ima do leta 2034 naročenih približno 300 novih letal, zato želi zagotoviti, da bo imel na voljo dovolj vzdrževalnih zmogljivosti za njihovo oskrbo.
Podoben korak kot zdaj pri nas je že naredil na Malti, kjer je po prevzemu podjetja SR Technics vzpostavil lastno vzdrževalno bazo. Ta mu zagotavlja približno 20 do 25 odstotkov potrebnih zmogljivosti.
“Enako počnemo zdaj z Adrio Tehnika, ki nam bo zagotovila dodatnih 20 do 25 odstotkov. Skupaj bomo tako imeli od 40 do 50 odstotkov potrebnih zmogljivosti v lastnih rokah, preostalo pa bomo še naprej zagotavljali z zunanjimi izvajalci,” je povedala Dekkers. “Vse skupaj je torej povezano predvsem z zagotavljanjem večje predvidljivosti in odpornosti našega poslovanja v prihodnosti.”
Polovico vzdrževanja bi imeli “v hiši”
Tako v malteškem primeru kot zdaj pri nas je torej Easyjet prevzel podjetje, s katerim je že prej sodeloval. Adrii Tehnika je že pred prevzemom zagotavljal približno 60 odstotkov zasedenosti zmogljivosti. Preostanek zagotavljajo drugi partnerji, med njimi Lufthansa.
Prvo vprašanje je, ali bo Adria Tehnika ohranila širšo bazo naročnikov ali se bo usmerila predvsem v vzdrževanje Easyjetovih letal.
Dolgoletna direktorica družbe Barbara Perko Brvar je povedala, da pogovori še potekajo. Trenutno imajo zmogljivosti zapolnjene do maja prihodnjega leta.
Direktorica operacij Easyjeta Dekkers je bila nekoliko bolj neposredna: “Trenutno imamo sklenjene pogodbe z drugimi letalskimi družbami in te bomo seveda spoštovali. Vendar si lahko predstavljam, da bo sčasoma to bolj Easyjetova vzdrževalna baza. Točno to smo naredili na Malti.”

Ne nižanje stroškov, ampak nadzor nad njimi
Perko Brvar je namreč opozorila, da so letalske družbe pod vse večjim stroškovnim pritiskom, med drugim zaradi cen goriva in dviga drugih operativnih stroškov. Vzdrževanje sicer ni največja stroškovna postavka, vendar je dovolj pomembno, da lahko vpliva na poslovne odločitve prevoznikov, je dejala.
“Prevzem nam zagotavlja predvsem predvidljivost stroškov. Skrbi nas namreč, da bi se zaradi vse večjega pomanjkanja vzdrževalnih zmogljivosti na trgu cene storitev zunanjih izvajalcev lahko zvišale,” je o tem za Forbes Slovenija dejala Dekkers.
“Zato želimo imeti nadzor nad lastnimi stroški in del vzdrževanja izvajati sami. Ne gre za zniževanje stroškov, ampak za njihovo zaščito in predvidljivost v prihodnosti. Če bi bili stoodstotno odvisni od zunanjih izvajalcev, bi bili precej bolj izpostavljeni spremembam cen.”
Dodatni hangarji so priložnost, časovnice še ni
Ena najpomembnejših razvojnih možnosti za Adrio Tehnika je širitev hangarskih zmogljivosti. Podjetje ima v Ljubljani pet hangarjev.
“To je vsekakor nekaj, kar si želimo,” je na vprašanje o načrtih za širitev dejala Dekkers. Za zdaj sicer še nimajo konkretnega investicijskega načrta ali časovnice. “Nismo še določili natančno, kaj bomo naredili in v kakšnih rokih. Vendar v tej lokaciji vidimo priložnost za rast in želimo širiti zmogljivosti, ki jih imamo tukaj.”
Kot je dejala, so podobno pot prehodili na Malti, kjer so število hangarjev že povečali s petih na šest.
Na ljubljanskem letališču so pred tem potrebne spremembe državnega prostorskega načrta. Perko Brvar pa je omenila tudi možnost širitve na območju letališča Maribor, o kateri so se v preteklosti že pogovarjali, vendar je trenutno omejitev infrastruktura letališča. Tudi predstavnica Easyjeta Dekkers je potrdila, da so pogovori o možnostih širitve že potekali in da bodo v podjetju podprli nadaljnje preverjanje teh možnosti.
Kot je omenila, pa imajo tudi rešitev začasnega hangarja, kakršnega so že postavili v bazi v Gatwicku. “Na ta način lahko začnemo povečevati zmogljivosti z bistveno nižjimi stroški, kot bi jih zahtevala gradnja klasičnega, polno opremljenega hangarja. Gre torej za cenejši način postopnega širjenja zmogljivosti.”
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je obljubil podporo države. “Na ministrstvu si prizadevamo za čimprejšnje sprejetje državnih prostorskih načrtov za razvoj letališč v Ljubljani in Mariboru, na Brniku pa med drugim predvidevamo širitev obstoječih in gradnjo novih hangarjev,” je povedal.

Zaposlenih naj bi bilo več, ne manj
Ob prevzemu se postavlja tudi vprašanje prihodnosti približno 250 zaposlenih v Adrii Tehnika. “Nobenih sprememb,” je o tem dejala Dekkers in napovedala vlaganja v izobraževanje zaposlenih ter nove zaposlitve, ko se bodo zmogljivosti podjetja širile.
Easyjet razvija lastne programe usposabljanja in vajeništva. V Lutonu so odprli nov center, ki bo omogočal usposabljanje novih inženirjev, da ustvarijo naslednjo generacijo letalskih tehnikov. “Obiskovati moramo šole, mladim predstavljati, da gre za odlično karierno priložnost, in jih pritegniti v letalsko industrijo. Potrebujemo sistem, ki se začne v šolah, nadaljuje z vajeništvom in nam omogoča, da sami vzgajamo prihodnji kader,” je dejala Dekkers.
Pri tem se Easyjet ne more zanašati zgolj na britanski trg dela, pravi: “Tudi zato smo želeli prevzeti zmogljivosti tukaj in na Malti. Tako imamo veliko širšo možnost vključevanja ljudi iz lokalnih okolij po Evropi.”
Perko Brvar je povedala, da Adria Tehnika danes kader vzgaja sama, saj v Sloveniji ni izobraževalnega programa za ta profil, se pa trudi za uvedbo srednješolskega programa letalskega mehanika.
“Trenutno smo prisiljeni, da ves kader najdemo sami,” je opozorila. Ob tem je poudarila, da novi lastnik nima zahtev po zaposlovanju tujega kadra – ta zdaj predstavlja okoli četrtino vseh zaposlenih –, temveč želi, da zaposlujemo lokalni kader. V tem sektorju so stroški visoki, zato svojo zgodbo gradimo na slovenskem kadru.”
V Adrii Tehnika sicer že poteka tudi nova sistemizacija delovnih mest. “Vemo, da se je treba prilagoditi trenutnim tržnim razmeram, zato delamo tudi na tem področju,” je povedala Bervar Perko. Postopek je po njenih besedah usklajen z Easyjetom, pri čemer upoštevajo tudi razmere na trgu in pričakovanja zaposlenih.