Svarilo iz Bruslja: luknja v slovenskem državnem proračunu bo prihodnje leto precej večja

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,9-odstotno gospodarsko rast in 2,9-odstotni primanjkljaj, ki pa se bo že prihodnje leto močno poglobil na 4,5 odstotka. Razlog? Hitra rast tekočih izdatkov, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju in višjih izdatkov za transferje (gre predvsem za ukrepe vlade Roberta Goloba), ter ukrepi interventnega zakona aktualne koalicije Janeza Janše, ki sicer še ni uveljavljen.
Slovensko gospodarstvo naj bi se letos okrepilo za 3,9 odstotka, prihodnje leto pa za 2,9 odstotka. Leta 2028 naj bi se gospodarska rast upočasnila na 2,5 odstotka. K rasti bo prispevalo predvsem močno domače povpraševanje, je v jesenski gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija.
Razmere na trgu dela naj bi ostale ugodne. Zaposlenost naj bi ostala približno na sedanji visoki ravni, brezposelnost pa naj bi ostala nizka.
Inflacija naj bi letos dosegla vrh pri 3,4 odstotka, nato pa se postopoma umirila. Leta 2027 naj bi znašala 2,4 odstotka, leta 2028 pa 2,3 odstotka.
Poglabljanje proračunske luknje
Manj ugodna je napoved glede javnih financ. Proračunski primanjkljaj naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP (lani pri 2,5 odstotka BDP). Prihodnje leto pa se bo po oceni komisije kljub 2,9-odstotni gospodarski rasti občutno povečal na 4,5 odstotka BDP. Spomladi nam je komisija za prihodnje leto napovedovala 3,5-odstotni primanjkljaj.
Posodobljena ocena komisije je precej višja od napovedi vlade, ki je v proračunskem načrtu za 2027 predvidela zmanjšanje primanjkljaja na 2,5 odstotka BDP. Višja je tudi od ocene fiskalnega sveta, ki napoveduje 4,2-odstotni primanjkljaj.
Če izvzamemo obdobje epidemije (leti 2020 in 2021), je Slovenija tako visok primanjkljaj (torej 4,5 odstotka BDP) nazadnje imela leta 2014, po bančni krizi.
V letu 2028 naj bi se nato primanjkljaj le malo zmanjšal, na 4,3 odstotka BDP. K višjim prihodkom naj bi prispevala nadaljnja gospodarska rast, na odhodkovni strani pa komisija pričakuje zmanjšanje predvsem zaradi nižjih javnih investicij.
Primanjkljaj v javnih financah naj bi torej leta 2027 in 2028 presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP iz pakta stabilnosti in rasti. Komisija bi za Slovenijo lahko uvedla postopek presežnega primanjkljaja. Kot kažejo podatki iz napovedi, objavljeni v spodnji grafiki, komisija enak primanjkljaj v 2027 napoveduje Finski, višjega pa bi imelo šest držav. Nemčiji komisija napoveduje primanjkljaj v višini 4,4 odstotka BDP.
Povečal naj bi se tudi javni dolg: s 64,5 odstotka BDP letos na 65,3 odstotka BDP leta 2028.
Vse več za plače v javnem sektorju, prihaja še interventni zakon
Pred dokončnim potrjevanjem proračuna za prihodnje leto ter referenduma o interventnem zakonu je posebej pomemben razdelek o vzdržnosti proračunske porabe. Evropska komisija opozarja na naraščajoče pritiske na javne finance.
Komisija navaja, da prihodnje leto pričakuje precej višji primanjkljaj zaradi visoke tekoče porabe (omenja rast izdatkov za socialne transferje in stroškov dela v javnem sektorju) ter učinkov ukrepov interventnega zakona, ki zmanjšujejo prihodke države oziroma povečujejo odhodke.
Na prihodkovni strani izpostavlja omejitev prispevkov za socialno varnost, nižje stopnje DDV za hrano in začasno tudi za energente ter spremembe dohodninske ureditve. Vsi ti ukrepi zmanjšujejo prihodke države. Na odhodkovni strani pa komisija omenja izplačevanje polnih pokojnin zaposlenim upokojencem, kar bo povečalo javnofinančne izdatke. “Na splošno naj bi ti ukrepi, sprejeti v okviru interventnega zakona (ZIURS), primanjkljaj povečali za približno 1,2 odstotka BDP,” ugotavlja Evropska komisija.
Pri napovedih je upoštevala načelo nespremenjenih politik, kar pomeni, da je vključila ukrepe, ki so že sprejeti ali verodostojno napovedani in dovolj natančno opredeljeni.
Velika negotovost
Obeti za javne finance so po oceni komisije povezani z veliko negotovostjo. Na eni strani bi lahko primanjkljaj še povečalo morebitno podaljšanje ukrepov za blaženje visokih cen energentov v leto 2027 ter znižanje trošarin na goriva pod najnižje ravni, določene v EU.
Na drugi strani bi bil primanjkljaj lahko nižji od napovedanega, če bi država sprejela konkretne ukrepe za zmanjšanje odhodkov ali če bi spremenila ukrepe iz interventnega zakona oziroma ti sploh ne bi začeli veljati. O uveljavitvi zakona bomo 6. decembra glasovali na referendumu.