Bruselj znižal napoved za Slovenijo, a ta nad evropskim povprečjem

Evropska komisija je v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj v evrskem območju za Slovenijo napovedala 1,9-odstotno rast v 2026. To je manj od jesenske napovedi novembra lani, ko je slovenskemu gospodarstvu v 2026 napovedala 2,4-odstotno rast.

V letu 2027 bo Slovenija beležila 2,3-odstotno rast, še napoveduje Komisija.

Spomladansko gospodarsko napoved za Slovenijo je v začetku marca že podal tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki letos in prihodnje leto pričakuje dvoodstotno rast. To je nekoliko manj od lanske jesenske napovedi, ko so za letos predvideli 2,1-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,2-odstotno.

Napoved Komisije za Slovenijo je višja od povprečja EU. V EU bo po oceni Komisije gospodarstvo letos zraslo za 1,1 odstotka, v območju z evrom pa za 0,9 odstotka. To je manj od jesenske napovedi, ko je Komisija pričakovala 1,4-odstotno rast v EU in 1,2-odstotno rast v evrskem območju.

Nižji odčitek je bil pričakovan, saj gre za prvo gospodarsko napoved od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu februarja.

Inflacija, primanjkljaj in brezposelnost

Po oceni Komisije bo inflacija v Sloveniji letos višja od evropskega povprečja. Medtem ko je napoved za EU pri 3,1 odstotka, za evrsko območje pa pri treh odstotkih, bo predvidoma v Sloveniji znašala 3,5 odstotka. V letu 2027 se pričakuje znižanje na 2,5 odstotka v Sloveniji, 2,4 odstotka v EU in 2,3 odstotka v evrskem območju.

Primanjkljaj v državnem proračunu je ocenjen nekje na ravni evropskega povprečja. V EU bo letos po napovedi znašal 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v evrskem območju 3,3 odstotka, v Sloveniji pa prav tako 3,3 odstotka. Prihodnje leto pa Komisija pričakuje, da se bo v Sloveniji zvišal na 3,5 odstotka BDP, podobno bo zvišanje tudi na evropski ravni.

Slovenija medtem beleži nižjo stopnjo brezposelnosti kot povprečje EU ali evrskega območja. Slednja bo letos po oceni Komisije znašala šest odstotkov v EU oziroma 6,4 odstotka v območju z evrom, v Sloveniji pa 3,8 odstotka. Sprememb v teh številkah prihodnje leto Komisija ne pričakuje.

Razmerje med dolgom EU in BDP naj bi se prav tako povečalo, in sicer z 82,8 odstotka BDP konec leta 2025 na 85,3 odstotka konec leta 2027. V Sloveniji je javni dolg precej nižji pri okrog 65 odstotkih BDP, letos Komisija napoveduje celo malce manj (64,9 odstotka).

V Sloveniji krepitev rasti, a tudi državnega primanjkljaja

Slovensko gospodarstvo bo po napovedi Komisije letos in prihodnje leto raslo. To rast bo gnala višja zasebna potrošnja, ki jo podpirata stabilna zaposlenost in rast plač. Minimalna plača se je januarja 2026 zvišala za 16 odstotkov, plače v javnem sektorju pa naj bi se prav tako močno zvišale. Stopnja varčevanja naj bi se v letu 2026 povečala, kar odraža upadanje zaupanja potrošnikov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu.

Komisija pričakuje tudi nadaljnjo visoko stopnjo javnih naložb in krepitev zasebnih naložb. Še naprej pa pričakujejo negativen prispevek neto izvoza k rasti.

Medtem raste primanjkljaj v državnem proračunu, opozarja Komisija. Z lanskih 2,5 odstotka BDP se bo letos predvidoma povečal na 3,3 odstotka in na 3,5 odstotka v 2027. Na prihodke v državno blagajno negativno vpliva šibkejša gospodarska aktivnost in nižji prilivi iz naslova energetskih dajatev zaradi blažitve vpliva višjih cen energije. To je delno izravnal vpliv prispevka za dolgotrajno oskrbo. Obenem se pričakuje višje odhodke.

Vpliv vojne

Kot so zapisali pri Komisiji, je svetovno gospodarstvo do izbruha vojne na Bližnjem vzhodu pridobivalo zagon, predvsem na račun umirjanja inflacije in velikih naložb v umetno inteligenco, ki so odtehtale geopolitične negotovosti in ameriške carine. V EU so skrbi porajale šibka konkurenčnost in javne finance, medtem ko je bolj spodbudno sliko dajal robusten trg dela in bilance v zasebnem sektorju.

Nato je vojna povzročila “največje svetovne motnje v oskrbi z energijo v novejši zgodovini”. Od začetka vojne do konca aprila so se cene plina zvišale za 50 odstotkov, cene surove nafte pa za 65 odstotkov, medtem ko so rafinerijske marže za proizvode, kot sta dizelsko gorivo in reaktivno gorivo, dosegle rekordno visoke ravni, so zapisali.

“Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil velik energetski šok. EU se mora iz preteklih kriz učiti: ohraniti začasno in ciljno usmerjeno podporo, zaščititi javne finance, zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in pospešiti reforme,” je dejal evropski komisar za gospodarstvo in konkurenčnost Valdis Dombrovskis.