Ključni dnevi za proračun: kje bo Janševa vlada zategovala pas

Vlada Janeza Janše zaradi zaostrene proračunske situacije, ki je po njeni oceni posledica januarskega dviga minimalne plače, sprememb pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini, ter povečanih obrambnih izdatkov, pripravlja ukrepe za omejevanje javnofinančnega primanjkljaja v letu 2027.

Ti bi lahko posegli v socialne transferje, osebno asistenco, bolniška nadomestila in investicije, je navedla v včeraj sprejetem stališču k oceni fiskalnega sveta glede predloga proračuna za leto 2027.

Svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je v oceni proračuna, ki jo je objavil oktobra, opozoril na nejasnosti v vladni enačbi. V osnutku proračunskega načrta, ki ga je poslala tudi v Bruselj, si je namreč zastavila cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V istem dokumentu je navedla, da bi primanjkljaj ob trenutno veljavnih ukrepih, torej brez zmanjšanja izdatkov, znašal 3,4 odstotka BDP. Enako po navedbah Kračuna kaže tudi projekcija fiskalnega sveta.

Če bi želeli primanjkljaj spraviti pod maastrichtsko mejo treh odstotkov, bi tako morali zmanjšati porabo za okoli 350 milijonov evrov. Če bi želeli doseči 2,5-odstotni primanjkljaj, pa celo za 700 milijonov evrov.

A kako bi to dosegli, v proračunskih dokumentih ni pojasnjeno. “Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov opozoril, da ukrepi za pokritje te razlike niso predstavljeni. Tako ni mogoče neodvisno preveriti, ali bodo načrtovani učinki doseženi,” pravi Kračun.

Obravnava predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in proračuna za 2028 je zdaj v sklepni fazi. V soboto ju bo obravnaval matični odbor za finance, v ponedeljek pa poslanci na redni seji. Zato se v opoziciji, med sindikati, nevladniki, tudi ekonomisti, stopnjuje nejevolja, saj želijo pojasnila, kako bo vlada v tej situaciji zagotovila vzdržen primanjkljaj.

Napetost dodatno stopnjuje dejstvo, da bomo v začetku decembra glasovali o interventnem zakonu, ki bi prinesel dodaten izpad v proračunu.

“Ko pogledamo proračun, diši po varčevalnih ukrepih. Ali bo to zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) ali posegi v kakšne druge področne zakone, bomo še videli,” je ta teden dejal sindikalist Jakob Počivavšek in spomnil na krizno leto 2012, ko je vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ posegla v številne socialne in druge pravice.

Konkretni ukrepi januarja, učinek že v 2027

Vlada je v stališču k oceni fiskalnega sveta, ki ga je sprejela včeraj, navedla, da priprava ukrepov za zajezitev primanjkljaja poteka.

Po navedbah v dokumentu bi lahko tako imenovani mehkejši ukrepi na področju socialnih transferjev prinesli 50 milijonov evrov, ureditev področja osebne asistence dodatnih 50 milijonov, ukrepi pri bolniških nadomestilih 100 milijonov evrov, z zamikom investicij v zdravstvu pa bi država prihranila še 140 milijonov evrov.

Skupni finančni učinek teh ukrepov je ocenjen na 340 milijonov evrov. Vendar vlada za zdaj ne razkriva podrobnosti predvidenih posegov. Tako še ni jasno, katere konkretne pravice oziroma izdatki bi se spremenili in koga bi ukrepi najbolj prizadeli.

Konkretnejši načrt ukrepov naj bi vlada predstavila v okviru novega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. A pripravo tega načrtuje predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko bodo na voljo nove gospodarske napovedi in ocene stroškov staranja na ravni Evropske unije. To pomeni po sprejemu proračuna in po referendumu o interventnem zakonu, ki dodatno krepi negotovost.

Vlada je v včeraj objavljenem stališču navedla še, da nekateri ukrepi zahtevajo spremembo zakonodaje, medtem ko drugi ne zahtevajo posega v zakone, temveč pomenijo “predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju in na primer ureditev različnih evidenc za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih sredstev, da se odpravijo anomalije in podvajanja”. Ukrepi pa bodo morali imeti učinek že v 2027, je navedla.

Vlada poudarja, da želi zagotoviti vzdržnost javnih financ, ne da bi ogrozila izvajanje ključnih javnih storitev in zakonskih obveznosti države.

Na drugi strani je opozicijska Svoboda včeraj vložila več predlogov za amandmaje na različne člene proračunskega predloga, s katerimi želi preprečiti reze. Med drugim predlaga prenos 150 milijonov evrov s postavke za Slovensko vojsko na postavko družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter prenos 122 milijonov evrov z različnih postavk na postavko urada za investicije v zdravstvu

Krčenje v javnem sektorju

Vlada sicer največji potencial za konsolidacijo javnih financ vidi pri omejevanju rasti stroškov dela v javnem sektorju, ki so se s plačno reformo, sprejeto v času prejšnje vlade, močno zvišali.

To naj bi dosegla predvsem s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih, ne pa z množičnimi odpuščanji. Vlada napoveduje restriktivno kadrovsko politiko; ob odhodih zaposlenih naj bi nadomeščali predvsem tiste, katerih delo je nujno, pri čemer naj bi prednost dobili mlajši kadri. Več kot desetina zaposlenih v javnem sektorju je starejših od 60 let, zato vlada vidi možnost, da se del delovnih mest ob upokojitvah in drugih odhodih ne zapolni.

Pri tem računa tudi na prerazporejanje zaposlenih med posameznimi deli javnega sektorja, digitalizacijo, avtomatizacijo postopkov in združevanje nekaterih služb. Cilj je, da bi država z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi zagotavljala enako ali višjo raven javnih storitev.

Vlada napoveduje tudi bolj premišljeno zaposlovanje, boljše upravljanje kadrov in preverjanje dejanskih potreb po novih delovnih mestih.

Kako bi vse skupaj vplivalo na število zaposlenih in kakšen finančni učinek pričakuje, v dokumentu ne navaja.

Potem je tu še interventni zakon …

Dodatno negotovost pa v razpravo o vzdržnosti slovenskih javnih financ vnašajo načrti o uveljavitvi interventnega zakona, obsežnega paketa zakonodajnih sprememb, o katerem bomo 6. decembra glasovali na referendumu.

Po oceni fiskalnega sveta je že zdaj precej nejasnosti glede proračunskih načrtov oziroma utemeljenih dvomov v njihovo realističnost, morebitna uveljavitev zakona pa predstavlja dodatno tveganje. Zakon bi namreč povzročil dodaten izpad v proračunu.

Iz vseh ocen ministrstva za finance in fiskalnega sveta izhaja, da bi uveljavitev (interventnega, op .a.) zakona predstavljala občutno javnofinančno tveganje.

Fiskalni svet

Ministrstvo za finance izpad po statični oceni, ki ne upošteva učinkov sprememb obnašanja podjetij in gospodinjstev, ocenjuje na 850 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP, fiskalni svet pa na 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Pri dinamični oceni, ki upošteva spremembe v obnašanju, je razlika med ocenama nekoliko manjša: ministrstvo za finance jo ocenjuje na 0,83 odstotka BDP, fiskalni svet pa na 1,1 odstotka BDP. Razlike izhajajo iz različnih predpostavk oziroma zajema podatkov.

“Z upoštevanjem dinamične ocene ministrstva za finance bi učinki zakona primanjkljaj v letu 2027 povečali še za okoli 650 milijonov evrov na okoli 4,2 odstotka BDP. Za doseganje vladnega cilja o 2,5-odstotnem primanjkljaju v letu 2027 bi bilo tako treba opredeliti in izvesti ukrepe s skupnim učinkom okoli 1,3 milijarde evrov. Takšno prilagoditev bi bilo verjetno težko doseči zgolj s tako imenovanimi ‘mehkimi posegi’ in bi zato bili potrebni koreniti ukrepi,” meni predsednik fiskalnega sveta Kračun.

Uvodoma omenjeni ukrepi vlade, ki cilja na 340 milijonov evrov prihrankov, bi torej v primeru uveljavitve interventnega zakona pomenili samo približno četrtino potrebnega prilagajanja.

Kračun opozarja, da iz vseh ocen učinkov izhaja, da bi izvedba zakona predstavljala občutno javnofinančno tveganje. “To še zlasti velja ob neugodnem izhodiščnem položaju javnih financ, ko se primanjkljaj nahaja okoli treh odstotkov BDP,” pravi.

Zakaj je primanjkljaj vse bolj pomemben

Povečan primanjkljaj proračuna se odrazi v poslabšanem saldu celotnega sektorja država. Gre za osnovni kazalnik javnih financ, ki ga spremljajo tudi Evropska komisija, mednarodni finančni trgi in bonitetne agencije. “Te so ob zadnjih sicer še ugodnih ocenah slovenskega javnega dolga opozorile, da bi lahko poslabšanje stanja javnih financ vodilo k nižanju bonitetnih ocen. To praviloma vodi v manj ugodne pogoje financiranja tako za državo kot za zasebni sektor,” opozori Kračun.

Spomni tudi, da se stroški financiranja višajo. “Slovenija ni izjema pri večanju zahtevane donosnosti na izdane vrednostne papirje. Ta se je za referenčne slovenske obveznice od začetka vojne v Iranu povečala za skoraj 100 bazičnih točk. V prihodnje se bo gospodarska rast predvidoma umirjala, Slovenija pa je po ocenah mednarodnih institucij (Evropska komisija, OECD) med bolj tveganimi državami EU z vidika dolgoročne vzdržnosti. Zato bo v prihodnje za zagotavljanje vzdržnosti dolga še posebno pozornost treba nameniti javnofinančnim primanjkljajem,” sklene sogovornik.