Vlada umaknila več predlogov za krčenje. Kaj načrtuje pri družinskih prejemkih in socialnih pomočeh

Ko je vlada pred dvema tednoma predstavila predlog proračunov za leti 2027 in 2028, je primerjava z letošnjim letom izkazovala, da načrtuje 3,1-odstotno rast skupne proračunske porabe, a tudi občutno zmanjšanje nekaterih izdatkov.

V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, je največje krčenje predvideno na postavkah družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Poraba na prvi postavki naj bi se v primerjavi z letošnjim letom zmanjšala za okoli 160 milijonov evrov, na drugi pa za okoli 130 milijonov evrov.

Pri tem pa proračunski dokumenti niso dali odgovora, kako bi to zmanjšanje dosegli.

“Niti v obrazložitvi sprememb proračuna niti v zakonu o izvrševanju proračuna ne najdemo ukrepov, ki bi zagotovili takšen padec, kar lahko znova nakazuje na nerealistično načrtovanje,” je v komentarju dokumentov v začetku oktobra opozoril predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Poseg ministrice za demografijo

Vlada je prejšnji teden nato sprejela osnutek proračunskega načrta za leto 2027, ki ga je že poslala v Bruselj.

Kot danes piše Dnevnik, pa se je osnutek tega načrta pred sprejemom pomembno spremenil prav v poglavju o socialnih prejemkih.

Tako je prva različica, ki je še vedno objavljena na spletnih straneh vlade, napovedovala spremembe pri družinskih in starševskih nadomestilih, med drugim pri dodatkih za enostarševsko družino, višini pomoči ob rojstvu otroka, ki znaša 441,60 evra in se v prihodnjem letu ne bi usklajevala z inflacijo, ter pri izračunu dodatne podpore družini, kjer bi omejili ali zmanjšali vpliv četrtega in nadaljnjih otrok. Letni dodatek za družine s tremi otroki trenutno znaša 510,35 evra, za družine s štirimi ali več otroki pa 620,16 evra.

V končni različici dokumenta, ki je bila poslana v Bruselj, pa omenjenih ukrepov ni več, danes poroča Dnevnik. Po neuradnih informacijah časnika naj bi ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Mateja Ribič, doseglo umik predlaganih rezov. Ni pa jasno, kdo je predloge prvotno pripravil in zakaj so se sploh znašli v delovnem gradivu.

Vlada je v končni različici proračunskega načrta navedla, da je v 2027 “predvidena uskladitev sistemov socialnega varstva in družinskih prejemkov, da se odpravijo anomalije in podvajanja”.

Poleg tega se bo določil delež otroškega dodatka, ki je namenjen izobraževanju, do katerega bi bili upravičeni tisti, ki so vključeni v izobraževalni sistem. Preučujejo se tudi spremembe na področju otroških dodatkov v povezavi s postopno uvedbo brezplačnega vrtca ter možnost, da se podpora mladim do 26. leta vključi v otroški oziroma izobraževalni dodatek, piše v dokumentu.

Spremembe tudi pri sociali

Do nekaterih sprememb je prišlo tudi pri predlogih posegov na področju denarne socialne pomoči, otroškega dodatka, državnih štipendij ter položaja brezposelnih.

Proračunski načrt napoveduje vrsto sprememb. Med drugim bi za prejemnike denarne socialne pomoči spremenili ureditev dodatka za aktivnost. Povečalo bi se neposredno plačevanje računov oziroma stroškov namesto izplačila denarja upravičencu.

Za delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči bi se po šestih mesecih pripravil individualni načrt, po 12 mesecih prejemanja pa bi center za socialno delo (CSD) in zavod za zaposlovanje skupaj poglobljeno pregledala njihov položaj in dosedanje aktivnosti.

Za spremembe dohodka, premoženja ali prebivališča bi se uvedla podatkovna opozorila, kar bi omogočilo doslednejše preverjanje dejanskega stanja.

Dohodki in premoženje bi se strožje upoštevali pri odločanju, kdo je upravičen do pravice in v kolikšnem znesku. Presoja bi razlikovala osnovni dom od drugega premoženja ter upoštevala finančno premoženje, dodatne nepremičnine, poslovne deleže, kriptosredstva in premoženje v tujini.

Brezposelne osebe, ki so zmožne za delo, bi pri zaposlitvenih vprašanjih obravnaval zavod za zaposlovanje. Zanje bi se proučila nova minimalna denarna pravica, ki ni vezana na zavarovalne prispevke.

CSD bi obravnaval osebe, katerih glavne ovire so socialne, zdravstvene ali druge funkcionalne težave.

Ob zaposlitvi prejemnika denarne socialne pomoči bi se pomoč postopoma zmanjševala ali bi za določen čas prejel dodatek za zaposlitev. Namen je, da bi bila zaposlitev finančno ugodnejša od nadaljnjega prejemanja pomoči, navajajo avtorji načrta.

Prvotna različica je predvidevala še tri ukrepe, ki jih v končni različici ni, in sicer da:

• število otrok ne bi več povečevalo zneska denarne socialne pomoči, saj bi lahko bila otrokom podpora zagotovljena prek okrepljenega otroškega dodatka,
• državna štipendija ne bi bila več samostojni socialni transfer,
• podpora mladim do 26. leta pa bi se vključila v otroški oziroma izobraževalni dodatek.