Umar: Rast gospodarske aktivnosti se je poleti nekoliko umirila, a ostaja medletno višja

Po pospešku v prvi polovici leta se je rast gospodarske aktivnosti v zadnjih mesecih nekoliko umirila, a ostaja medletno višja. K rasti cen življenjskih potrebščin so medtem znova največ prispevale cene energentov, ki se dražijo ob geopolitičnih napetostih in motnjah v oskrbi, v najnovejšem Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Kot povzema STA, se je medletna rast cen življenjskih potrebščin septembra nadalje povišala na 3,3 odstotka, spodbujale so jo predvsem cene energentov. Rast cen storitev se je v zadnjih mesecih ob nekaterih izrazitejših sezonskih pocenitvah nekoliko upočasnila. Cene poltrajnega blaga so bile medletno nekoliko višje, trajnega pa nižje. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so ob vnovičnem mesečnem upadu ostale medletno nižje, navaja Umar.

Izvoz blaga poleti nekoliko manjši

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je poleti nekoliko umirila, ob popuščanju pritiskov na stroškovni in cenovno konkurenčni položaj se je v prvi polovici letošnjega leta izboljšala izvozna konkurenčnost. Realni izvoz blaga je bil v povprečju julija in avgusta nekoliko manjši kot v drugem četrtletju. Po junijskem skrčenju pa se je nadaljevala tekoča rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti.

Kljub poletni umiritvi sta bila izvoz in industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih precej višja kot pred letom, rast pa je bila razmeroma široko osnovana. Pritiski na stroškovno in cenovno konkurenčni položaj gospodarstva so od sredine lanskega leta popuščali, vendar prvi podatki za tretje četrtletje leta kažejo rahel negativni zasuk pri cenovni konkurenčnosti.

Krepitev zasebne potrošnje in razpoloženja v gospodarstvu

V poletnih mesecih se je tekoče nekoliko umirila tudi aktivnost v večini dejavnosti, povezanih predvsem z domačo proizvodno in investicijsko aktivnostjo, medletna rast zasebne potrošnje pa se je po razpoložljivih podatkih okrepila. Razpoloženje v gospodarstvu se je od aprila, ko je doseglo dno, večinoma izboljševalo. Septembra je bilo višje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem, navaja STA.

Nizka brezposelnost, višja povprečna plača

Število delovno aktivnih oseb je tudi avgusta ostalo skoraj nespremenjeno, upadanje števila brezposelnih se je od sredine leta nekoliko pospešilo. Ob nizki brezposelnosti in ugodnih gospodarskih gibanjih je bila nominalna povprečna bruto plača v zasebnem sektorju v prvih sedmih mesecih za 7,2 odstotka višja kot pred letom, v javnem, kjer je rast predvsem odraz izvajanja plačne reforme, pa za 7,1 odstotka.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih osmih mesecih znašal 1,254 milijarde evrov, medletno je bil večji za 188 milijonov evrov. Prihodki so se v prvih osmih mesecih povečali močneje kot v enakem obdobju lani, nekoliko se je okrepila tudi rast odhodkov, so po pisanju STA še navedli analitiki Umarja.