“Srednja Evropa se je postarala, še preden bi obogatela”
Slovenija bo po projekcijah EBRD letos najhitreje rastoče gospodarstvo regije. Tako kot celotna EU pa ima nekaj trdovratnih izzivov, tudi neugodne demografske trende, je dejala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik.
“Slovenskemu gospodarstvu gre dobro. Po projekcijah EBRD bo najhitreje rastoče gospodarstvu v regiji srednje Evrope in baltskih držav,” je v izjavi za javnost pred začetkom vrha slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejala glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Beata Javorcik.
V regiji so poleg Slovenije še Hrvaška, Madžarska, Češka republika, Poljska, Slovaška, Madžarska, Estonija, Latvija in Litva.
Kot kažejo podatki v spodnji tabeli, bo drugo leto rast pomembno upočasnila in bo po oceni EBRD nižja kot v nekaterih drugih državah.
Tako kot vse ostale države Evropske unije (EU) pa se Slovenija po besedah Javorcik sooča s tremi izzivi, od katerih nobeden ni hitro rešljiv. Je pa zdaj čas, da se lotimo njihovega reševanja, je dejala na srečanju slovenskih gospodarstvenikov.
1. Visoke cene energentov
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in napadov na proizvodne enote v Katarju se je pomembno zmanjšala svetovna ponudba utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), kar dviguje cene zemeljskega plina v Evropi.
“To je pomembno, ker je zemeljski plin pomembna vhodna surovina za kemijsko industrijo. Poleg tega v mnogih državah plin še vedno določa ceno elektrike,” je dejala Javorcik, sicer Poljakinja.
Cena elektrike v Evropi je posledično danes 2,5-krat višja kot v ZDA, kar negativno vpliva na konkurenčnost evropskih podjetij, predvsem energetsko intenzivnih. Proizvodnja v teh panogah se je od 2022 skrčila. “Čeprav je najbolj pod drobnogledom Nemčija, se to dogaja tudi v srednji Evropi – vključno s Slovenijo,” je dejala Javorcik in dodala, da se je podražil tudi uvoz dizla in letalskega goriva.
2. Negotovost globalne trgovinske politike
Tu je Javorcik izpostavila negotovost glede carin, ki na slovensko gospodarstvo vpliva tako neposredno kot posredno. Neposredno, ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno, posredno pa prek učinkov negotovosti v nemškem gospodarstvu. To je vsaj v avtomobilski industriji pomemben kupec slovenskih podjetij.
3. Neugodni demografski trendi
“Srednja Evropa se je postarala, še preden bi obogatela,” je dejala Javorcik. Demografske spremembe so se začele dogajati, ko je bil prihodek na prebivalca le na tretjini prihodka visoko razvitih držav.
Drugače povedano, prebivalstvo se stara, število delovno aktivnih manjša, stroški pokojnin in zdravstva naraščajo, vse to pa se je začelo dogajati pri precej nižjem nivoju blaginje kot v najbogatejših državah zahodne Evrope.
“To že erodira življenjski standard. Po oceni EBRD neugodni demografski trendi zmanjšujejo rast BDP na prebivalca za pol odstotne točke,” je dejala Javorcik.
Kot je dejala, dve tretjini globalnega prebivalstva živi v državah, kjer je stopnja rodnosti manjša kot stopnja menjave. To pomeni, da se rodi premalo otrok, da bi generacija številčno ujela generacijo svojih staršev. Kot možen odziv na te trende je izpostavila predvsem podaljševanje delovne dobe.
