Rezali bi pri socialnih transferjih, a ne pojasnijo, kako

Proračunski dokumenti za 2027 in 2028, ki jih je vlada v nedeljo poslala v Državni zbor (DZ), kažejo na nadaljnjo rast proračunske porabe. Letos naj bi ta dosegla 18,76 milijarde evrov, prihodnje leto pa 19,35 milijarde evrov.

A predvidena 3,1-odstotna rast je vseeno počasnejša kot letos, ko se poraba povečuje za več kot 10 odstotkov. Ker ob ugodni gospodarski klimi vlada pričakuje tudi rast prihodkov, naj bi tako letos kot prihodnje leto javnofinančni primanjkljaj ostal tik pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).

Fiskalni svet, ki je v preteklosti opozarjal na nerealno proračunsko načrtovanje in nevzdržno rast očiščenih izdatkov, bo pri oceni proračuna in fiskalne politike vlade po besedah predsednika Davorina Kračuna pozoren na vprašanje realističnosti projekcij.

“Še posebej, ali umirjena rast odhodkov za okoli dobre tri odstotke v 2027 in njihova stagnacija v letu 2028 velja tudi za sektor država (ta poleg proračuna države zajema še proračune zdravstvene in pokojninske blagajne, občin ter nekaterih drugih subjektov, op. a.) in ali je podprta z verodostojnimi ukrepi. Stopnje rasti so namreč precej počasnejše kot v preteklih letih,” pravi.

Manj za družinske prejemke in socialo

Če primerjamo oceno letošnje porabe, ki jo je vlada predvidela v pravkar sprejetem rebalansu, in predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, se prihodnje leto transferji posameznikom in gospodinjstvom zmanjšujejo za okoli 15 odstotkov, tekoči transferji v javne zavode pa za okoli tri odstotke, izpostavi sogovornik.

V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, se najbolj zmanjšata postavki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Prva za okoli 160 milijonov evrov, druga pa za okoli 130 milijonov evrov. Tudi transferji v javne zavode (gre predvsem za plače javnih uslužbencev v javnih zavodih) se zmanjšujejo za več kot 100 milijonov evrov.

“Ob tem niti v obrazložitvi sprememb proračuna niti v zakonu o izvrševanju proračuna ne najdemo ukrepov, ki bi zagotovili takšen padec, kar lahko znova nakazuje na nerealistično načrtovanje,” meni predsednik Fiskalnega sveta.

Počasnejša rast mase plač

Sredstva za plače v javnem sektorju se prihodnje leto zvišujejo, a ne za toliko kot letos. Letos je predvidena 12-odstotna rast mase plač (z 1,65 na 1,85 milijarde evrov), prihodnje leto pa le še 1,4-odstotna (na 1,88 milijarde evrov).

Pri tem povejmo, da sta decembra letos in julija prihodnje leto predvidena še dva dviga plač v okviru plačne reforme, ki bo izvedena v skupno šestih korakih. Zakonodaja predvideva tudi usklajevanje plačnih razredov z inflacijo, če bo ta višja od 1,6 odstotka. Zato se poraja vprašanje, ali je tako majhna rast realna ali morda tudi tu vlada predvideva poseg v plače.

Zadnje tedne se je veliko govorilo o krčenju javnega sektorja. Premier Janez Janša je nedavno presenetil z napovedjo prestrukturiranja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju postopoma selilo v gospodarstvo. Pred dnevi pa so v javnost prišle še informacije o vladnih načrtih o linearnem 10-odstotnem zmanjševanju števila zaposlenih v 2027 in 2028.

V nedeljo je nato Janša dejal, da za zdaj sprememb ne bo. Kadrovski načrti za prihodnji dve leti ostajajo skoraj enaki kot za letos. Vlada tudi v proračunskih dokumentih za 2027 in 2028 navaja, da “je pomembno začrtati pot do dolgoročno vzdržne rasti izdatkov za zaposlene, pri čemer namen ni linearno zniževanje njihovih pravic”.

Cilj bo, kot piše, “dosežen s premišljenim, postopnim in strukturnim prilagajanjem kadrovskih kapacitet realnim potrebam posameznih resorjev, predvsem skozi optimizacijo procesov, digitalizacijo ter usmerjanjem zaposlovanja na prednostna področja”.

Več investicij, predvsem v obrambo

Medtem ko naj bi se rast na postavkah transferjev in plač umirila, pa se prihodnje leto močno povečujejo investicije. Država naj bi za investicijske odhodke in transferje namenila skoraj 3,3 milijarde evrov, kar je skoraj milijardo evrov več kot letos (okoli 2,4 milijarde evrov).

Izdatki države za novogradnje, rekonstrukcije in prenove naj bi se podvojili s 558 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov.

Kot v proračunskih dokumentih navaja vlada, se v primerjavi s sprejetim proračunom za 2027 najbolj povečujejo sredstva za obrambo in zaščito, in sicer za modernizacijo enot Slovenske vojske ter konstrukcije in infrastrukturo.

Povečujejo se tudi sredstva za promet in prometno infrastrukturo, in sicer za vzdrževanje in investicijsko dejavnost na javni železniški infrastrukturi, evropska sredstva za razvoj mobilnosti, odporne na podnebne spremembe, sredstva za varovanje okolja ter okoljsko infrastrukturo. Tu gre po navedbah v proračunskih dokumentih v največji meri za evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo za trajnostno rabo voda in upravljanje z vodami ter za prilagajanje podnebnim spremembam.

Manj denarja za pet ministrstev

Razrez po ministrstvih za leto 2027 in primerjava s proračunom za letošnje leto kaže, da se daleč najbolj povečujejo sredstva za ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Pod prejšnjo vlado je imelo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj za letos na voljo 291,8 milijona evrov, po menjavi vlade in reorganizaciji se je proračun (z rebalansom) zmanjšal na 198,7 milijona evrov. Za prihodnje leto pa bo ministrstvu na voljo 714,1 milijona evrov.

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je v soboto na družbenem omrežju Linkedin zapisala, da so na ministrstvu s proračunom zadovoljni. “V državnem proračunu od 2026 do 2028 je za razliko od preteklih let načrtovanih dovolj sredstev za evropske projekte. Občine bodo dobile dodatnih 10 evrov za povprečnino 2026, ki bo znašala 845 evrov,” je navedla.

Precej več denarja kot letos bodo dobili tudi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ministrstvo za obrambo ter ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Na drugi strani se zmanjšujejo proračuni petih ministrstev. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo po predlogu vlade dobilo za 249 milijonov evrov manj, kar je dobra desetina proračuna. Ministrstvu za finance se proračun zmanjšuje za slabe štiri odstotke ali 172 milijonov evrov, ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino za 124 milijonov evrov, ministrstvu za zdravje za 71 milijonov evrov, ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pa za šest milijonov evrov.

Kmalu rebalans

Proračunske dokumente bodo zdaj obravnavali poslanci, najprej na sejah matičnih odborov, novembra pa nato na plenarni seji.

Premier Janša je sicer že napovedal, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta potreben rebalans proračuna, in sicer zaradi izida referenduma o interventnem zakonu ter načrtovanega posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja. Predvsem interventni zakon po strokovnih ocenah pomeni veliko tveganje za nižje prihodke. Fiskalni svet ocenjuje, da bi uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu povečala za okoli 1,2 milijarde evrov.