Vlada z rebalansom porabo dviguje na 18,8 milijarde evrov, za obrambo 1,7 milijarde evrov
Rebalans prinaša novo rekordno porabo, Slovenija pa naj bi izpolnila zavezo zvezi Nato glede obrambnih izdatkov. Premier Janez Janša pa je po seji vlade opozoril na preobsežen javni sektor.
Vlada se je na seji na Brdu pri Kranju seznanila z najnovejšo, jesensko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter sprejela rebalans proračuna.
Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, v današnji napovedi pa je napoved popravil na 3,8 odstotka. Lani je imela Slovenija 1,5-odstotno gospodarsko rast.
“Gospodarska rast za letos je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo proračunskih dokumentov,” je po seji podal premier Janez Janša. Dodal je, da je po drugi strani uveljavitev interventnega zakona za razvoj blokirana, zaradi česar niso znani nekateri finančni učinki, ki bi jih zakon prinesel. To ostaja izziv za pripravljavce proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, je dejal.
Odhodki višji od napovedi
Podrobnosti rebalansa Janša ni izdal. Kot je dejal, bo minister za finance Andrej Šircelj podrobnosti pojasnil jutri.
Po novinarski konferenci je vlada objavila razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov za letošnje leto, v katerem so skupni proračunski odhodki določeni v višini 18,8 milijarde evrov. To je več kot je vlada napovedovala poleti (18,4 milijarde evrov) in več kot predvideva obstoječi proračun za letošnje leto (17,7 milijarde evrov).
Proračunski prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot sporoča vlada, bo skladen s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za letošnje leto.
Povečujejo se predvsem sredstva za ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo, ki bdi nad proračunskim skladom za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Črpanje teh sredstev je možno le še do konca leta, kot zdaj navajajo na vladi, pa je bilo “v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027”.
Sredstva za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov. Proračun ministrstva za finance se povečuje s 4,4 na 4,68 milijarde evrov.
Sredstva za obrambne izdatke pa se v predlogu rebalansa zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. Proračun se dviguje z 1,34 na 1,71 milijarde evrov. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze Nato, v sporočilu za javnost piše vlada.
Ta pa je dodatna proračunska sredstva namenila tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini. “V teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026,” je navedla.
Velik javni sektor kot izziv
Premier Janša je danes dejal še, da po 100 dneh dela nove vlade – v tem obdobju se po njegovih besedah praviloma preveri stanje po ministrstvih, oblikuje ekipe in začne z izvajanjem koalicijske pogodbe – dokončne slike finančnega stanja po ministrstvih nimajo.
“Ponekod potekajo revizije ali se nanje še čaka. Marsikje pa se kaže, da dejansko stanje ni tako, kot je bilo predstavljeno v primopredajnih zapisnikih,” je povedal, a podrobneje ni pojasnil.
Nadaljeval je s statistiko rasti zaposlenih v javnem sektorju, ki kaže, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve povečalo s 125 tisoč na 196 tisoč. “Na tem grafu (spodaj, op. a.) vidite enega od osrednjih razlogov, zakaj Slovenija po osamosvojitvi z vidika blaginje še ni postala Švica. Zato da se država normalno razvija, je potrebno logično razporejati resurse, glavni pa so ljudje. Brez ljudi ni nič,” je dejal Janša.
V obsežnem javnem sektorju Janša vidi glavni razlog, da Slovenija zadnjih 15 let razvojno stagnira in ostaja na 90 odstotkih BDP Evrope. Dejal, da se to odraža na trgu dela – po njegovem mnenju “teh nekaj deset tisoč ljudi, ki so preveč v javnem sektorju, manjka slovenskemu gospodarstvu, zato moramo uvažati tujo delovno silo” – in tudi v povečanem številu predpisov. Pa tudi v tem, da so nekateri v javnem sektorju, ki veliko delajo, premalo plačani.
“Pred Slovenijo je odločitev, ali v času pomanjkanja in uvažanja delovne sile človeške resurse prerazporedimo ali pa ostanemo razvojno na mestu kljub potencialu, ki ga imamo,” je dejal Janša.
Navedel je še rastočo maso plač v javnem sektorju in rast števila učiteljev. “To je eden od strukturnih problemov, tudi če bi bila druga vlada, bi se s tem morala soočiti,” je dejal Janša in dodal, da napoved gospodarske rasti kaže, da bo ta v Sloveniji v dveh letih med najvišjimi, kar bi lahko omogočilo “mehko prestrukturiranje”.
“Ključen razlog, zakaj se govori o mehkem prestrukturiranju, je stanje na trgu dela,” je odgovor. “V Sloveniji je trenutno pomanjkanje delovne sile. Popolnoma normalno je, da grejo delavci tja, kjer je potreba, kot da so tam, kje trije delajo isto delo.”
Na vprašanje, kdo, kdaj, na kakšen način naj bi bil tarča “mehkega prestrukturiranja”, je Janša dejal, da bodo več povedali proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, del katerih so tudi kadrovski načrti.
Na vprašanje, kje je zaposlenih preveč in ali glede na predstavljeno statistiko o stanju v šolstvu cilja na ta sektor, pa je dejal, da smo imeli zadnja leta rast števila učiteljev, ki pa se ni odrazila v boljšem znanju. Natančneje pa na vprašanje, kje naj bi prišlo do zmanjševanja števila zaposlenih, ni odgovoril.
