Bruselj ima nov načrt za stanovanjsko krizo, ki bi občinam olajšal ukrepanje

Evropska komisija je danes predstavila predlog pravnega okvirja, ki bi državam članicam olajšal ukrepanje v odziv na stanovanjsko krizo, s katero se po besedah pristojnega evropskega komisarja Dana Joergensena sooča EU, poroča STA.

“51 odstotkov evropskih državljanov, ki živijo v mestih, meni, da je pomanjkanje dostopnih stanovanj resen problem. Več kot polovica. Smo v stanovanjski krizi in moramo ukrepati,” je ob predstavitvi predloga evropskega akta o dostopnosti stanovanj povedal Joergensen. Pri tem je izpostavil problema praznih stanovanj oziroma hiš in kratkotrajnega oddajanja nepremičnin.

Kratkotrajno oddajanje nepremičnin ima po besedah komisarja za stanovanjsko politiko tudi določene prednosti, a je na nekaterih mestnih območjih tako poraslo, da so cene stanovanj in njihovih najemnin postale “povsem nesprejemljive”. Najemnine so se denimo v Berlinu v zadnjih desetih letih zvišale za 59 odstotkov, v Madridu za 75 odstotkov, v Lizboni pa za 103 odstotke, je ponazoril.

“To pomeni, da običajni ljudje z običajnimi plačami, kot so medicinske sestre, učitelji ali policisti, pogosto ne morejo živeti tam, kjer delajo,” je poudaril.

Pri Evropski komisiji sicer prepoznavajo, da kratkotrajni najemi niso splošni ali primarni vir stanovanjske krize v EU.

Enaka rešitev ne bo delovala za vse

Joergensen je priznal, da z enako rešitvijo ni mogoče rešiti težav v vseh mestih po Evropski uniji. Zato želi komisija z danes predlagano uredbo vzpostaviti pravni okvir, ki bi nacionalnim in lokalnim oblastem omogočil regulacijo praznih stanovanj in kratkotrajnega oddajanja nepremičnih.

Tako bodo lahko na območjih, kjer vlada pomanjkanje dostopnih stanovanj, dale prednost reševanju problema, je povedal. Pri tem pa se jim ne bo treba bati, da bi jih velike platforme za kratkotrajno oddajanje tožile na sodiščih, navaja STA.

Kdaj in kako bi nacionalne oblasti lahko ukrepale

Z novo evropsko uredbo, o kateri se bosta zdaj pogajala Svet EU in Evropski parlament, bi med drugim na ravni celotne EU vzpostavili enoten normativni okvir za poseganje v rabo nepremičnin. Nacionalne, regionalne oziroma lokalne oblasti, ki bi bile še naprej pristojne za sprejemanje ukrepov, bi morale pred morebitnim ukrepanjem oceniti, ali je nakup stanovanja glede na prihodke prebivalcev vse manj cenovno dostopen. Nato bi ocenile lokalni stanovanjski trg.

Uredba na podlagi predpisanih kriterijev za določitev stanovanjske krize postavlja stroge pogoje in omejitve za primere, ko bi občine želele omejiti kratkotrajne najeme in druge dejavnosti v stanovanjih ali nakup nepremičnin za namene, ki niso primarno stalno bivališče, torej za vikende.

Glede na danes predstavljeni predlog bi lahko ukrepale, če bi ugotovile, da je v treh letih pred sprejetjem ukrepa kratkotrajno oddajanje nepremičnih močno negativno vplivalo na dostopnost stanovanj. Ukrepi pa bi morali biti omejeni na prizadeto območje in časovno omejeni na največ pet let z možnostjo podaljšanja.

Predlog uredbe iz omejitev sicer izvzema dejavnosti, ki se odvijajo v primarnem bivališču ponudnika, postavlja pa tudi jasno zahtevo po hkratnih aktivnih ukrepih zagotavljanja večje dostopnosti stanovanj, kot so stanovanjska gradnja in zapolnjevanje praznega stanovanjskega fonda.

V Bruslju ob tem zagotavljajo, da bi bili lastniki stanovanj zaščiteni pred neupravičenimi in pretiranimi omejitvami, piše STA.

Brez vpliva na že uveljavljene nacionalne ukrepe

Pojasnili so še, da nova zakonodaja za ukrepe na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, sprejete pred njeno uveljavitvijo, ne bi veljala. Bi jo pa morali upoštevati pri spremembah zakonodaje, ki se nanaša na dostopnost stanovanj.

Za ukrepe, povezane z varovanjem okolja, javno varnostjo, zaščito potrošnikov in varovanjem kulturne dediščine, bo namreč še naprej veljala obstoječa zakonodaja. Ta med drugim določa, da morajo oblasti ukrepe priglasiti pri Evropski komisiji, kar pa v skladu s predlaganim aktom o dostopnosti stanovanj ne bi bilo potrebno.

Nova evropska zakonodaja na lani sprejeti zakon o gostinstvu, ki od začetka letošnjega leta v Sloveniji ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin, torej ne bi vplivala.

Združenje sobodajalcev Slovenije: Omejitve morajo temeljiti na verodostojnih podatkih

V Združenju sobodajalcev Slovenije ob bruseljski predstavitvi predloga uredbe za večjo dostopnost stanovanj izpostavljajo, da morajo kakršnekoli omejitve kratkotrajnih najemov temeljiti na verodostojnih podatkih.

Pozdravljajo pa opredelitev Evropske komisije, da kratkotrajni najemi niso splošni ali primarni vir stanovanjske krize ter da so glavni gonilniki stanovanjske krize in rasti cen nezadostna ponudba novih stanovanj, prenizkih naložb v gradnjo, rast stroškov gradbenih materialov ter splošni makroekonomski in demografski pritiski, zato so omejitve dejavnosti lahko le zadnja možnost in morajo biti predhodno sprejeti drugi, vsebinsko pomembnejši stanovanjski ukrepi, njihove navedbe še povzema STA.