Nepričakovan spor zglajen, EasyJetu odprta pot za prevzem v Sloveniji

Hartenberg holding v posredni lasti češkega premierja Andreja Babiša in nekdanji poljski lastnik Adrie Tehnika Piotr Jacek Kaczor sta pol leta po tem, ko je kranjsko sodišče na podlagi tožbe Poljaka Čehom prepovedalo razpolagati z deležem v brniškem podjetju, sklenila sodno poravnavo.

Spomnimo, da je britanski letalski prevoznik EasyJet konec lanskega leta napovedal nakup Adrie Tehnika, ki že vrsto let vzdržuje njegova letala. EasyJet je prevzem podjetja predstavil kot logično nadaljevanje dolgoletnega partnerstva ter kot izvajanje strategije, da dejavnost vzdrževanja letal organizira znotraj letalske družbe.

V začetku tega leta je slovenska agencija za varstvo konkurence prevzemu že prižgala zeleno luč, nato pa sta EasyJet in Hartenberg naletela na nepričakovano oviro. Kranjsko okrožno sodišče je namreč na podlagi tožbe nekdanjega lastnika brniškega podjetja, Poljaka Piotra Jacka Kaczorja, februarja izdalo začasno odredbo, s katero je Hartenbergu prepovedalo razpolagati z deležem v Adrii Tehnika.

Posodili denar, nato postali lastniki 

Korenine spora segajo v leto 2024, ko so Čehi “iztisnili” manjšinska delničarja – tudi Kaczorjev Avia Prime – in postali edini lastnik Adrie Tehnika. To so naredili na podlagi posojilne pogodbe, v okviru katere je Hartenberg posodil denar Avia Prime, ta pa je zanj zastavil delež v Adrii Tehnika. V pogodbi je pisalo, da lahko v primeru, če posojilo ne bo odplačano do roka, Hartenberg pridobi 100-odstotni lastniški delež v brniškem podjetju. Leta 2024 je Hartenberg to možnost tudi uveljavil.

Kaczor je v tožbi, ki jo je letos vložil na kranjsko sodišče, trdil, da je bil način pridobitve lastništva sporen in da je bila vrednost podjetja bistveno višja od vrednosti dolga. Hartenberg je vztrajal, da je bilo vse izvedeno v skladu s pogodbenimi dogovori in zakonodajo.

Prevzem se nadaljuje

Zaradi spora in začasnih odredb kranjskega in nato še ljubljanskega sodišča pa Hartenberg ni mogel razpolagati z deležem v Adrii Tehnika in podjetja ni mogel prodati EasyJetu.

Konec avgusta sta bili obe ‘plombi’ na Hartenbergovem deležu izbrisani, kažejo poatki v Ajpesu. Zdaj so nam tako v Hartenbergu kot v Kaczorjevem krogu potrdili, da je bila sklenjena sodna poravnava. Ker je dogovor predvidel tudi nerazkrivanje informacij, nam podrobnosti nobena stran ni želela izdati.

Direktor in solastnik Hartenberg holdinga ter eden od štirih direktorjev Adrie Tehnika Jozef Janov nam je potrdil, da se postopek prodaje slovenskega podjetja EasyJetu lahko nadaljuje.

Močno leto

Adria Tehnika je sicer včeraj objavila letno poročilo za 2025, ki kaže, da so se prihodki povečali, močno pa so okrepili tudi dobičkonosnost poslovanja.

Prihodki iz poslovanja so lani znašali 39,9 milijona evrov, kar je 6,7 odstotka več kot leto prej (37,4 milijona evrov). Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa se je z 2,2 milijona evrov okrepil na 3,7 milijona evrov.

Podjetje, ki zaposluje 267 ljudi in ima več kot 70 strank na treh celinah, kljub ugodnim številkam v poročilu navaja kar nekaj strateških tveganj za podjetje, ki morda povedo tudi nekaj o razlogih za prodajo Adrie Tehnika EasyJetu.

Kot pišejo, se krepijo konkurenčne lokacije dejavnosti vzdrževanja letal v jugovzhodni Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, pri čemer se sektor krepi “zlasti v državah z nižjimi stroški dela in močno državno podporo”. Turški konkurenti ostajajo cenovno agresivni, medtem ko Bližnji vzhod vlaga v kapacitete z visoko dodano vrednostjo, podjetje navaja v poročilu.

Omenjajo še konsolidacijo letalskih družb in centralizacijo nabave, zaradi česar imajo izvajalci vzdrževanja manj prostora za individualna pogajanja s posamezno letalsko družbo. Poleg tega proizvajalci letal, denimo Airbus, širijo lastne poprodajne storitve, s čimer omejujejo marže neodvisnih podjetij v sektorju, kot je Adria Tehnika.

Tudi aktualna nihanja cen nafte ter geopolitična tveganja vplivajo na dobičkonosnost prevoznikov, ki lahko zato podjetjem, ki nudijo vzdrževanje, zamikajo naročila in zahtevajo nižjo ceno storitev.