Podražitev zadolževanja v EU skoraj gotovost, pot naprej bolj nejasna

Svet Evropske centralne banke (ECB), ki kroji denarno politiko evrskega območja, bo po pričakovanjih trgov in analitikov na četrtkovem zasedanju še drugič letos dvignil ključne obrestne mere, saj se zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in podražitve energentov znova spopada s povišano inflacijo. Glede prihodnjih ukrepov pa je manj gotovosti.

Verjetnost septembrskega dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk je 99-odstotna, sodeč po kazalniku ECB Watch, ki napoved oblikuje na podlagi gibanja terminskih pogodb, vezanih na kratkoročne obrestne mere ECB. S tem bi se depozitna obrestna mera, ki v največji meri vpliva na stroške zadolževanja v evrskem območju, dvignila z 2,25 na 2,5 odstotka.

V zadnji Reutersovi anketi, izvedeni med 31. avgustom in 3. septembrom, je takšen dvig pričakovalo vseh 65 vprašanih ekonomistov. Tudi zapisnik z julijskega zasedanja Sveta ECB, ko so odločevalci pustili obrestne mere nespremenjene, je pokazal na veliko verjetnost še enega dviga do konca leta, če se inflacijski obeti ne bi izboljšali. Inflacija se je od takrat le še povečala, gospodarska rast pa se zdi dovolj odporna, da preživi nov dvig. Analitiki vidijo dvig kot zavarovanje pred dolgotrajno moteno dobavo energentov z Bližnjega vzhoda.

ECB Watch z enoodstotno verjetnostjo predvideva dvig za 50 bazičnih točk, kar bi depozitno obrestno mero dvignilo na 2,75 odstotka. Po mnenju večine analitikov takšen dvig ni verjeten, saj bi pahnil monetarno politiko iz nevtralnega v restriktivno območje, kjer obrestne mere zavirajo gospodarsko rast.

Pogled usmerjen na Bližnji vzhod

ECB je junija prvič po skoraj treh letih dvignila obrestne mere, pri čemer se je sklicevala na vojno na Bližnjem vzhodu in povečano inflacijsko tveganje zaradi višjih cen nafte in plina. Po izbruhu vojne konec februarja je cena nafte brent presegla 100 dolarjev na sod, nato pa je prišlo do začasnega premirja, ki je cene nafte vrnilo blizu predvojnim ravnem. Toda premirje se je v zadnjih tednih skrhalo, napadi med ZDA in Iranom se znova stopnjujejo, cena nafte brent pa je v sredo znova presegla 100 dolarjev za sod.

Omejene dobave energentov skozi Hormuško ožino zaostrujejo inflacijo v evrskem območju in jo oddaljujejo od dvoodstotnega cilja ECB. Avgusta se je medletna evrska inflacija zvišala na 3,3 odstotka, z julijskih 2,9 odstotka, v veliki meri zaradi dražje nafte in zemeljskega plina – energenti so se namreč podražili za dobrih 14 odstotkov v primerjavi z lanskim avgustom, po podatkih Eurostata. Jedrna inflacija, ki izključuje nihajne cene hrane in energije, se je avgusta znižala z 2,5 na 2,4 odstotka, kar še podčrta, da je trenutna rast cen skoraj izključno posledica dobavnega šoka v energetiki in ne domačega povpraševanja. To je pomembno, saj ECB z obrestnimi merami ne more vplivati na dobavni šok, lahko le zavre povpraševanje po blagu, storitvah in kreditih doma.

Banka je na junijskem srečanju v četrtletni napovedi dvignila pričakovanja letne inflacije in znižala obete za gospodarsko rast. Še marca so centralni bančniki pričakovali 2,6-odstotno inflacijo v 2026, junija so to napoved zvišali na tri odstotke. Obete rasti pa so znižali z marčevskih 0,9 na junijskih 0,8 odstotka. Za prihodnje leto ECB pričakuje 1,2-odstotno rast BDP, malce manj kot so pričakovali marca.

Novo četrtletno napoved gospodarskih gibanj bo ECB podala na septembrskem zasedanju, analitiki pa ne pričakujejo večjih popravkov.

Kaj sledi

Glavni makroekonomist pri družbi ING Carsten Brzeski je v analizi za raziskovalno podjetje Morningstar dejal, da zaradi zaostrenih pogojev financiranja v največjih evropskih gospodarstvih (in po svetu) ni razloga, da bi ECB poleg septembrskega dviga, ki predvsem varuje pred nadaljnjimi podražitvami energije, letos še dodatno zaostrovala denarno politiko.

Centralna banka z dvigi obrestnih mer podraži zadolževanje, kar zavira gospodarsko aktivnost in s tem umirja inflacijo. Del te naloge trenutno opravlja že rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic v večjih gospodarstvih, od ZDA do Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva. Dolgoročno zadolževanje teh držav je trenutno najdražje od časa zadnje gospodarske krize leta 2008, saj nekateri vlagatelji zaradi vztrajne inflacije, visokega javnega dolga in proračunskih primanjkljajev prodajajo državne obveznice, novi vlagatelji pa zahtevajo višje donose za nakup vse bolj tveganega dolga.

Svet ECB, ki ga do oktobra 2027 vodi predsednica ECB Christine Lagarde, letos še dvakrat zaseda o obrestnih merah: konec oktobra in sredi decembra. ECB Watch s 77-odstotno verjetnostjo napoveduje mirovanje v oktobru, za december pa vidi 58-odstotno verjetnost novega dviga. V Reutersovi anketi 91 odstotkov vprašanih ekonomistov meni, da letos dodatnih dvigov obrestnih mer ne bo, 78 odstotkov pa jih ne pričakuje vse do sredine prihodnjega leta. Nekateri borzni posredniki, s katerimi je govoril Reuters, pa menijo, da bo zaradi rasti cen energije ECB prisiljena v dvig že decembra.

Kmalu odloča tudi Fed

Prihodnji teden na dvodnevnem zasedanju o obrestnih merah odloča tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (FED). Preko luže medletna inflacija že od marca vztraja krepko nad tremi odstotki, zaradi česar se krepijo pozivi k dvigu ključne obrestne mere (Federal Funds Rate) s trenutnega razpona 3,5-3,75 odstotka, kar je precej višje od evropskih obrestnih mer.

Toda medtem administracija predsednika Donalda Trumpa od novega šefa Feda Kevina Warsha želi znižanje ali ohranjanje obrestnih mer za spodbudo gospodarski rasti. Ta ostaja precej robustna, a se je znižala z 2,1 odstotka v prvem četrtletju na 1,5 odstotka v drugem, po podatkih urada za statistike o delu (BLS).

Kazalnik Fed Watch zato kaže precej bolj neenotno napoved. Verjetnost dviga obrestne mere je 60-odstotna, verjetnost ohranjanja trenutne ravni pa 40-odstotna. Na zadnjem zasedanju konec julija zvezni odbor za odprte trge (FOMC) ni spreminjal obrestne mere, so pa trije člani odbora glasovali za dvig.