V katerih državah je zadolževanje najcenejše, v katerih najdražje in kje je Slovenija

V nekaterih največjih gospodarstvih sveta so stroški zadolževanja v zadnjih tednih dosegli najvišje ravni od finančne krize leta 2008, pri čemer je v ZDA javni dolg prvič doslej prečkal 40 tisoč milijard dolarjev, rast stroškov zadolževanja pa je pred dnevi brez večjega učinka skušal omejiti finančni minister Scott Bessent z intervencijo na trgu obveznic. Zakaj se zadolževanje draži in kdo plačuje najvišje obresti?

V ZDA, Združenem kraljestvu, Franciji, Nemčiji in na Japonskem so zahtevane donosnosti na dolgoročne državne obveznice dosegle najvišje ravni od časov finančne krize. To pomeni, da kupci državnega dolga – običajno institucionalni vlagatelji, kot so investicijski in pokojninski skladi ali druge države – pričakujejo višji donos za nakup obveznic. To za državo, ki ise zadolžuje, pomeni višjo obrestno mero na ta dolg in dodatno bremeni državne proračune, ki morajo vse več denarja namenjati odplačevanju dolgov.

Razlog za rast donosnosti obveznic je vztrajna inflacija (v ZDA je bila julija pri 3,4 odstotka) oziroma skrbi o njeni zaostritvi zaradi geopolitičnih napetosti, med katerimi je v prvi vrsti vojna na Bližnjem vzhodu. Zaradi propadlega premirja med ZDA in Iranom ter nadaljevanja spopadov je še naprej ohromljen promet tankerjev skozi Hormuško ožino, kar ohranja cene nafte visoke, s tem pa cene goriv oziroma energije v gospodarstvih po svetu.

Zaradi inflacijske grožnje večje centralne banke – od evropske (ECB) do japonske in ameriškega Feda – razmišljajo o novih zaostritvah denarne politike na prihajajočih zasedanjih. Že zgolj pričakovanje višjih obrestnih mer povzroča višjo zahtevano donosnost.

Namreč, višje obrestne mere dvigujejo tudi varčevalne obresti komercialnih bank in če ne bi bili obvezniški donosi višji, ne bi bili konkurenčni bankam, pa tudi ne korporativnim obveznicam, ki jih vse pogosteje izdajajo tehnološki velikani za izgradnjo infrastrukture umetne inteligence.

Drugi faktor dražjega zadolževanja so rastoči primanjkljaji v državnih blagajnah, kar jih dela bolj tvegane, tretji pa večja ponudba obveznic zaradi naložb v obrambo ali infrastrukturo.

Vse manj zaupanja v ameriško gospodarstvo

Poglejmo številke za omenjene razvite države. V ZDA znaša donosnost 10-letne obveznice 4,66 odstotka, kar je 40 bazičnih točk več kot pred letom dni, 30-letne pa 5,17 odstotka oziroma 26 bazičnih točk več, po podatkih portala Bloomberg. Prejšnji teden je 30-letna obveznica dosegla 5,29 odstotka, kar je največ od leta 2007.

To pomeni, da se največje gospodarstvo na svetu zadolžuje dražje kot Grčija (3,86 odstotka za 10-letno obveznico)), nekoč največji dolžnik v Evropi, ali nekatere druge visoko zadolžene evropske države, kot sta Italija in Portugalska. To ni presenetljivo, saj je ameriški javni dolg nedavno presegel zgodovinskih 40 tisoč milijard dolarjev oziroma skoraj 125 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je sicer še vedno manj kot trenutno v Grčiji (143 odstotkov) in Italiji (138 odstotkov). Čeprav je predsednik Donald Trump volilcem obljubljal rezanje javne porabe in s tem uravnoteženje proračuna, bo letošnji primanjkljaj predvidoma presegel dva tisoč milijard dolarjev.

Njegov finančni minister Bessent je minuli teden skušal zajeziti rast donosnosti tako, da je napovedal podvojitev sredstev za odkupe dolgoročnih obveznic od vlagateljev, s trenutnih dveh milijard na štiri milijarde dolarjev, med 9. septembrom in 4. novembrom. To naj bi dvignilo ceno obveznic in znižalo njihovo donosnost, toda ukrep je učinkoval le za kratek čas.

Fed, ki ga od maja vodi Trumpov izbranec za guvernerja Kevin Warsh, je zaradi rasti cen pod pritiskom, da dvigne obrestne mere na septembrskem srečanju. Po drugi strani pa Trumpova administracija poziva k nižjim obrestnim meram ali ohranitvi trenutne ravni, kar je odbor za odprte trge upošteval konec julija, ko ni spreminjal monetarne politike.

Tudi v Evropi vse dražji dolg

Še dražje kot ZDA se zadolžujejo v Združenem kraljestvu, kjer zahtevana donosnost 10-letne državne obveznice znaša 5,01 odstotka, po rasti za 28 bazičnih točk v zadnjem letu. To je prav tako posledica geopolitičnih negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki z višjimi cenami energije dviga inflacijo – ta je julija poskočila z 2,6 na 2,9 odstotka na medletni ravni. Temu dodaja še negotovost glede fiskalne vzdržnosti, saj je državni primanjkljaj v prvih mesecih leta rastel, dolg pa znaša 94 odstotkov BDP.

Cenejše kot v ZDA in na Otoku je zadolževanje v Parizu, kjer je zahtevana donosnost 10-letnih obveznic 4,07-odstotna – a je to prav tako najvišja raven od 2009 po rasti za 58 bazičnih točk v zadnjem letu, saj se država spopada z rastočim javnim dolgom (117 odstotkov BDP), luknja v proračunu pa je v prvih šestih mesecih leta dosegla 106 milijard evrov.

V bolj fiskalno disciplinirani Nemčiji so stroški zadolževanja običajno nižji, toda pri trenutnih 3,2 odstotka za 10-letni dolg vseeno najvišji od leta 2009 po rasti za 50 bazičnih točk v enem letu. K temu prispevajo velike izdaje državnih obveznic za financiranje obrambnih ciljev, ki povečujejo ponudbo na trgu, inflacija zaradi vojne in cen goriv ter pričakovanja, da bo ECB na septembrskem zasedanju – kot že junija – znova dvignila obrestne mere v boju z inflacijo.

Poceni dolg v Švici, na Japonskem in Kitajskem

Celo na Japonskem, kjer so bile zaradi deflacije in izredno nizkih obrestnih mer donosnosti državnih obveznic dolgo časa med najnižjimi na svetu, se te zdaj naglo dvigujejo. Po rasti za 126 bazičnih točk v letu dni trenutno znaša zahtevana donosnost za desetletne obveznice 2,87 odstotka: še leta 2022 je znašala 0,2 odstotka. To je posledica višje inflacije na eni strani, pa tudi spremenjene politike centralne banke, ki je leta 2024 začela opuščati ohlapno fiskalno politiko in začela zmanjševati nakupe državnih obveznic – s tem je večji del trga prepustila zasebnim vlagateljem, cena in donosnost obveznic pa sta začeli bolj odražati gospodarske kazalnike in povpraševanje na trgu.

Kot tradicionalno pa zadolževanje ostaja izjemo ugodno za Švico, kjer donosnost na 10-letno državno obveznico znaša okrog 0,33 odstotka. To je zaradi zelo nizkih obrestnih mer centralne banke, zelo nizke inflacije (0,4 odstotka v juliju) in močnega povpraševanja po švicarskem franku kot varni valuti.

Poseben primer je tudi Kitajska, kjer donosnost na 10-letne državne obveznice znaša 1,68 odstotka. Čeprav drugo največje gospodarstvo na svetu uvaža veliko nafte in plina iz Perzijskega zaliva, to ni bistveno vplivalo na rast cen življenjskih potrebščin in ceno zadolževanja. Kitajska ima zelo nizko stopnjo inflacije oziroma celo deflacijske pritiske zaradi šibkega domačega povpraševanja, vztrajne krize v nepremičninskem sektorju ter nizkega zadolževanja državljanov in podjetij. To drži nizko tudi obrestne mere centralne banke, domači vlagatelji pa zaradi pomanjkanja alternativ močno povprašujejo po državnih obveznicah – to drži njihove cene visoko in donose nizko.

Premije za trge v razvoju

Države v razvoju imajo praviloma višje zahtevane donosnosti za državne obveznice, saj vlagatelji pričakujejo premijo, ker obstaja večja verjetnost, da bo država dolg težko odplačala.

Kot primer lahko vzamemo Brazilijo, kjer donosnost na 10-letno državno obveznico znaša 14,54 odstotka, po rasti za 52 bazičnih točk v zadnjem letu, še kažejo podatki Bloomberga.

Še večje donose vlagatelji zahtevajo za 10-letni dolg Turčije, ki se spopada z razvrednoteno valuto in visoko inflacijo v višini 32 odstotkov – približno toliko znaša tudi zahtevana donosnost za financiranje turškega državnega dolga. V podobnih težavah je Argentina, ki je lani prvič po sedmih letih izdala obveznico v domači valuti, za vrednostni papir z ročnostjo pet let pa so vlagatelji zahtevali 29 odstotkov donosnosti. Izdaja je sledila ukrepom za zmanjšanje javnega primanjkljaja predsednika Javierja Mileija, ki je inflacijo oklestil s trimestnih številk na julijskih 34 odstotkov.

Kaj pa Slovenija?

Zahtevana donosnost za 10-letno slovensko državno obveznico znaša na dan 26. avgusta 3,577 odstotka, glede na neborzne (over-the-counter, angl.) medbančne ocenjene vrednosti za državne obveznice s takšno ročnostjo. To je več kot pred pol leta, ko je bila tik nad tremi odstotki.

Zadnje obveznice je Slovenija izdala konec maja, takrat še pod prejšnjo vlado. S sedemletnimi obveznicami s spremenljivo obrestno mero (ki jo določa šestmesečni Euribor s pribitkom 20 bazičnih točk) je država zbrala 350 milijonov evrov. V začetku leta je prejšnja vlada izdala desetletno obveznico s 3,275-odstotno obrestno mero in jo februarja dopolnila, tako da je skupna vrednost izdaje dosegla 2,5 milijarde evrov.

Konec marca je prišla še izdaja obveznice, denominirane v juanih, ki je bila vredna okrog 500 milijonov evrov in je imela obrestno mero 1,89 odstotka. Ob približno istem času pa so še tretje leto zapored izdali tako imenovani ljudsko obveznico z ročnostjo treh let in obrestno mero treh odstotkov.