Računsko sodišče ostro proti vladi: To je poseg v našo neodvisnost

Novice Kaja Stepančič 25. novembra, 2024 15.21
featured image

Vlada je s prejšnji teden sprejetim proračunom za skoraj tretjino zmanjšala proračun računskega sodišča. To krčenje sredstev razume kot velik pritisk oziroma napad na njegovo finančno neodvisnost.

25. novembra, 2024 15.21

Računsko sodišče RS v protestni izjavi, naslovljeni na predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, nasprotuje poseganju vlade v njegovo neodvisnost. Pri tem so izpostavili znižanje proračuna računskega sodišča v delu, ki se nanaša na njegovo delovanje, ter podvrednotenje funkcij v novem plačnem sistemu.

V prejšnjem tednu so namreč po besedah predsednice računskega sodišča Jane Ahčin pri sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti odločili, da bodo računskemu sodišču namenili za 30 odstotkov oziroma 3,86 milijona evrov manj. Dejanje so na računskem sodišču označili za nedopustno in ga vidijo kot velik pritisk oziroma napad na njihovo finančno neodvisnost.

Novi proračun brez usklajevanja

Z ministrstvom za finance naj bi se glede proračuna računskega sodišča za leto 2025, ki bi mu omogočal razvoj, že predhodno uskladili, a je ta nato padel v vodo. “Zagotavljanje nemotenih pogojev za delo in omogočanje, da bi lahko bili še uspešnejši in učinkovitejši, nam je bilo na nasilen način odvzeto – enostransko in brez usklajevanja,” je bila ostra Ahčin, ki je dodala, da se vlada o novem proračunu ni predhodno posvetovala z njimi.

Kot so poudarili že v omenjeni protestni izjavi, je ustavno sodišče leta 2020 z odločbo jasno določilo finančno neodvisnost ustavnih organov, med katere sodi tudi računsko sodišče. To določa tudi zakon o javnih financah.

Na novinarsko vprašanje, ali bi pri tem lahko šlo za maščevanje vlade zaradi razkritij računskega sodišča v nedavni aferi sodna stavba, je predsednica odgovorila: “Malce grenkega priokusa mogoče ostaja in se poraja dvom, da bi to vseeno lahko pomenilo nekakšen vladni revanšizem, a močno upam, da ne.”

Vladi očitajo razvrednotenje institucije z novimi plačami

V izjavi je računsko sodišče poudarilo tudi poseg v plače funkcionarjev računskega sodišča z novim plačnim sistemom, ki naj bi prinesel neustrezno vrednotenje funkcij in neusklajeno razmerje med njimi. Višine plač predsednika računskega sodišča in drugih njegovih funkcionarjev ter razmerja v odnosu do drugih ustavnih organov izrecno določa zakon, so zapisali.

Ko so oktobra sprejemali zakon o novem plačnem sistemu, so na vlado naslovili pismo, v katerem so izrazili svoje nasprotovanje, a to ni bilo upoštevano, so dejali na računskem sodišču. Vlada je po njihovem mnenju s tem zakonom računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi razvrednotila.

“S takim posegom v priznan status oziroma družben in ustavni položaj računskega sodišča je [to] postalo neprimerljivo z institucijami, s katerimi je po Ustavi Republike Slovenije enakovredno,” so zapisali. Kot je še dodala Ahčin, je namen protestnega pisma vlado pozvati, naj v bodoče upošteva neodvisni ustavni položaj računskega sodišča, ki ga določajo tako ustava kot drugi zakoni.

Ministrstvo odgovarja: Če bo primanjkovalo sredstev, bomo iskali rešitve

Po izjavi predstavnikov računskega sodišča so se odzvali na finančnem ministrstvu, kjer so poudarili, da vlada ves čas spremlja razmere, je v stikih s proračunskimi uporabniki in po potrebi prilagaja izvajanje proračuna. Če se bo med letom izkazalo, da računskemu sodišču primanjkuje sredstev, bomo iskali ustrezne rešitve, so napovedali.

“Vlada je sledila zakonodaji in v luči dejstva, da gre za ustavni organ, pri pripravi proračuna v celoti upoštevala predlog računskega sodišča in zanj za prihodnje leto načrtovala 13,26 milijona evrov (letos so imeli v sprejetem proračunu načrtovanih 8,77 milijona evrov sredstev),” odgovor ministrstva povzema STA.

Kot so dodali, je bil sodišču obseg sredstev zmanjšan z dopolnilom, ki ga je sprejela zakonodajna veja oblasti. Vlada pa je dopolnilo podprla, “ker zagotavlja sredstva za pripravljalna dela pri reševanju pereče prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana, ki jih prej zaradi pomanjkanja dokumentacije še ni bilo možno načrtovati, in ker je ocenila, da bo kljub dopolnilu predlagana višina sredstev zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti računskega sodišča”.