Podrobneje: kako so delavci opozarjali na varnostna tveganja na železnicah

Po tragični decembrski nesreči na delovišču Slovenskih železnic ob primorski progi pri Postojni, v kateri sta umrla dva delavca, dva pa sta bila težje poškodovana, so na vodstvo železnic leteli očitki, ki so nakazovali na slabo komunikacijo med delavci in vodstvom.

Generalni direktor Dušan Mes, ki je le dva tedna pred nesrečo dobil četrti štiriletni mandat na čelu železnic, je vse očitke zavračal. Prav tako direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc. Poudarjala sta, da je bila nesreča posledica človeške napake. Preiskava je pokazala na deljeno odgovornost prometnika, čuvaja in delovodje, ki je bil žal tudi ena od dveh žrtev nesreče.

Prav sin umrlega delovodje je za Dnevnik dejal, da naj bi njegov oče večkrat prihajal v spore s svojimi nadrejenimi zaradi opozarjanja na pomanjkljivo varnost. Dejal je, da naj bi oče “protestiral, če so jim dodelili samo enega čuvaja. Ko so dobili na gradbišče turške delavce, ki niso znali nobenega drugega jezika, jih je dobesedno za roko vlekel s tirov, saj niso razumeli navodil. Večkrat se je tudi spraševal, kako je mogoče, da so zdravniška potrdila za delo dobili nekateri, ki so hodili na delo alkoholizirani, in jih je sam poslal domov.”

Pismo prvemu nadzorniku železnic

Iz dokumentacije, ki smo jo prejeli, pa izhaja, da je neznani pošiljatelj po decembrski nesreči pisal predsedniku nadzornega sveta železnic Gabrijelu Škofu in predsedniku uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žigi Debeljaku.

Na železnicah so nam potrdili, da so dopis prejeli, v njem pa piše, da so zaposleni v preteklih letih večkrat opozarjali na problematiko slabe varnosti na železniški progi in prenizkega števila zaposlitev udeleženih pri varnosti železniškega prometa. Naprave za varovanje delovnih skupin naj bi v podjetju imeli, a naj bi “samevale v skladiščih”.

Priloženi so zapisniki nekaterih sej sveta delavcev, na katerih so predstavniki delavcev odpirali vprašanje varnosti pri delu. Na seji 14. marca 2018 je tako Roman Jakopič, takrat predsednik Sindikata vzdrževalcev železniške infrastrukture Slovenije (SVŽI), izpostavil problem zagotavljanja varnosti skupinam delavcev, kadar opravljajo dela in naloge na progi.

Takratni pomočnik direktorja SŽ-Infrastruktura Anton Zvone Ribič, zdaj pomočnik direktorice SŽ-ŽIP Vojke Martinčič, je zagotovil, da se je varovanje okrepilo s tem, ko se je zmanjšalo število delovnih skupin na posameznem odseku, ter dejal, da se uvajajo nove tehnologije za komunikacijo, denimo digitalni radijski sistem (GSM-R). Nato je Jakopič ocenil, da se naprave uvajajo prepočasi.

Novembra istega leta je vlak povozil delavca na železniški progi Kresnice. Delavec je opravljal dela na pomožnem tiru in se na zvočno opozarjanje strojevodje potniškega vlaka ni umaknil na ustrezno mesto, so takrat poročali mediji.

Preobremenjenost in jezikovne ovire

Oktobra 2019 je Miran Prnaver na svetu delavcev opozoril, da prihaja pri remontih (takrat so denimo obnavljali progo Zidani Most–Rimske Toplice) do velikih obremenitev prometnikov pri obveščanju čuvajev.

“Ker je to povezano neposredno z varnostjo in urejenostjo prometa, bi temu problemu morali nameniti dovolj veliko pozornost. Prav tako pa bi bilo treba to upoštevati pri novih predpisih (prometni pravilnik), ki so v pripravi,” je dejal.

Decembra 2021 je Boštjan Koritnik opozoril na problem čuvanja skupin, ko so v skupini tudi delavci, ki ne razumejo ne slovensko ne angleško. “S tem je ogrožena varnost delavcev,” je dejal. Predstavnik podjetja Franc Pevec je napovedal, da se bodo sestali z vodstvom SŽ-ŽGP in “poiskali ustrezno rešitev, varnost delavcev na delovišču mora biti zagotovljena”.

Lani je nato julija pri Podgradu pri Ljubljani umrl delavec, ki je glede na poročila v medijih stopil na sosednji tir, po katerem je ravno takrat pripeljal potniški vlak. Oktobra je umrl še en delavec na progi pri Borovnici.

Dopis tik pred nesrečo

Ali je vodstvo SŽ-Infrastrukture preverilo in se po potrebi odzvalo na te očitke, iz zapisnikov ni razvidno. Da je bila tudi tik pred decembrsko nesrečo problematika še aktualna, pa potrjuje dopis s konca lanskega novembra.

Takrat je 11 vodij tako imenovanih lokacij vzdrževanj, kakor na železnicah poimenujejo območne enote, v dopisu Službi za gradbeno dejavnost podjetja SŽ- Infrastruktura opozorilo na “neprimerno in številčno premajhno” sestavo ekip na posamezni lokaciji. Ta naj bi precej odstopala od ocen v kadrovskem načrtu iz leta 2019, ki ga je sestavilo vodstvo podjetja.

Avtorji dopisa so od vodilnih z Matjažem Kranjcem na čelu zahtevali sestanek, na katerem bi obdelali kadrovsko problematiko, tudi varnost delavcev. Izpostavili so denimo problematiko zunanjih izvajalcev, ki “nimajo usposobljenega kadra za varovanje delovnih skupin”, zato se za to nalogo prerazporeja kadre (čuvaje) SŽ-Infrastruktura. Opozorili so tudi na problematiko najemanja agencijskih delavcev za dela na progi, ki naj bi jih najemalo železniško gradbeno podjetje SŽ-ŽGP. Posledica naj bi bile med drugim nestalne ekipe, “nemogoča komunikacija”, ker delavci ne znajo jezika, težave pri zagotavljanju varovalne opreme in zaščitnih sredstev.

Na vprašanja, ali so sestanek imeli, kdo je bil prisoten, kakšni so bili sklepi sestanka, nam na železnicah včeraj niso odgovorili.

Nadzorniki in SDH zahtevali novo poročilo

Konec decembra se je nato zgodila uvodoma omenjena železniška nesreča; pri Postojni sta umrla dva delavca, še dva sta bila huje poškodovana. Nadzorni svet Slovenskih železnic je po nesreči obravnaval poročilo vodstva o preiskavi izrednega dogodka, ki je pokazala, da je bila nesreča posledica človeške napake. Progovni prometnik ni najavil vožnje vlaka in čuvaju ni oddal obvestila o odhodu vlaka s postaje v Postojni, tako da delovna skupina ni bila obveščena o vožnji vlaka.

Na podlagi v tem članku povzete dokumentacije, ki naj bi kazala tudi na sistemske pomanjkljivosti, je nadzorni svet vodstvu Slovenskih železnic naročil izdelavo še enega poročila s ciljem, da se preveri, ali obstaja povezava med opozorili delavcev, izrečenimi na preteklih sejah sveta delavcev, ter smrtnimi dogodki na deloviščih. Poročilo naj bi zahteval tudi SDH.

Poročilo, ki ga je izdelal pooblaščenec Slovenskih železnic za skladnost poslovanja in integriteto, je po uradnih navedbah železnic že končano, po nekaterih neuradnih informacijah pa še ne v celoti, a je po navedbah vodstva železnic že pokazalo, da “očitki niso bili utemeljeni”. Da torej ni povezav oziroma dejavnikov, ki bi kazali, da vodstvo v preteklosti ni upoštevalo opozoril delavcev.

Nadzorni svet naj bi poročilo obravnaval v kratkem.

“Progovnih čuvajev je bilo na delovišču vedno dovolj”

V SŽ-Infrastrukturi so za Forbes Slovenija povedali, da so vsa opozorila sveta delavcev v preteklih letih obravnavali in reševali tekoče.

“Kadrovska zasedba na posameznih lokacijah res odstopa od kadrovskega načrta. Razlog za to je nihanje števila delavcev, ki je povezano z odpovedmi zaposlitev, upokojevanjem delavcev ter novimi zaposlitvami, kar je povezano s trenutnim položajem na trgu dela, na katerem kronično primanjkuje delavcev. Pomanjkanje delavcev se nikoli ni odražalo v nižji varnosti delavcev, temveč v tem, da se opravi manj del. Progovnih čuvajev, ki so potrebni za varno izvajanje del, je bilo na posameznem delovišču vedno dovolj, sicer se dela niso izvajala,” so še zapisali v odgovoru za Forbes Slovenija.