Delničarji Krke žanjejo rekordne vsote
Krka je v prvem polletju prodajo povečala za sedem odstotkov, na 985 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja pa se je povečal za en odstotek. Največjo, 11-odstotno rast prodaje je beležila v vzhodni Evropi. Delničarji so potrdili rekordne dividende.
Po prvi oceni je Krka ustvarila 985,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja sedemodstotno rast na letni ravni. Znotraj tega se je prodaja zdravil na recept in izdelkov brez recepta prav tako povečala za sedem odstotkov na 897,1 milijona evrov.
Dobiček iz poslovanja se je povečal za en odstotek in je znašal 237,7 milijona evrov. Oba rezultata sta po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča najboljša do zdaj.
Čisti dobiček se je medletno povečal za 30 odstotkov in je dosegel 221,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) pa je bil z 283,7 milijona evrov za dva odstotka manjši kot v lanskih prvih šestih mesecih.
Rusija ostaja največji trg
Največja prodajna regija novomeškega farmacevta ostaja vzhodna Evropa, kjer so v prvih šestih mesecih prodali za 332,4 milijona evrov izdelkov, od tega samo v Rusiji za 195,2 milijona evrov, kar predstavlja devetodstotno rast. Rusija tako še naprej ostaja največji posamični trg.
V primerjavi s predvojnim obdobjem v prvem polletju 2021 je Krka prodajo v Ruski federaciji v prvi polovici letošnjega leta dvignila za okoli 15 odstotkov, nekoliko drugačna pa je slika v Ukrajini.
Država je za slovenskega farmacevta pred vojno predstavljala najhitreje rastoči trg, tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa so na letni ravni prodajo povečali za 19 odstotkov, na 45,9 milijona evrov. Vseeno primerjava z letom 2021 kaže, da se je rast prodaje ustavila – v prvi polovici leta 2021 je Krka v Ukrajini prodala za 46,2 milijona evrov izdelkov.
Nemčija oklestila rast v zahodni Evropi
V srednji Evropi so prodali za 227,6 milijona evrov izdelkov, od tega največ na Poljskem, ki je drug največji Krkin posamični trg. V zahodni Evropi so se Krkini prihodki povečali le za en odstotek na 183,9 milijona evrov, kar predstavlja enoodstotno medletno rast. Največji vpliv so imeli slabi nemški rezultati, kjer se je prodaja izdelkov zmanjšala za sedem odstotkov.
Na slovenskem trgu je bila prodaja z 59,9 milijona evrov medletno večja za šest odstotkov.
Do konca leta v skupini, ki skupno zaposluje 11.792 ljudi, načrtujejo, da bodo dosegli 1,85 milijarde evrov prihodkov in 310 milijonov evrov čistega dobička.
V Krki so v prvi polovici leta registrirali 11 novih izdelkov, deset zdravil na recept in en veterinarski izdelek, pridobili pa so tudi dodatne registracije za obstoječe izdelke. Skupno so na različnih trgih končali skoraj 600 registracijskih postopkov.
Potrdili rekordno dividendo
Delničarji so na skupščini potrdili višino dividende, ki bo 7,5 evra bruto, kar je 13 odstotkov več kot lani. V letu 2023 je novomeški farmacevt ustvaril 381,9 milijona evrov bilančnega dobička, za dividende bo namenil 230,9 milijona evrov, preostanek pa bo polovično razdelil za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto.
Dividende bo Krka delničarjem začela izplačevati 25. julija, in sicer na podlagi imetništva delnic na 24. julij.
Predstavniki lastnikov so podprli imenovanje Mojce Osolnik Videmšek v nadzorni svet. Petletni mandat bo začela v petek.
Največja posamična lastnica Krke je država, ki skupaj s Kapitalsko družbo in Slovenskim državnim holdingom (SDH) obvladuje skupno slabih 27 odstotkov novomeškega farmacevta, dober odstotek delnic pa ima tudi Luka Koper, ki je prav tako v državni lasti. Med posameznimi lastniki so večje še banke OTP (4,5 odstotka), Erste (4 odstotke) in Clearstream (3,15 odstotka). Nekaj več kot 41 odstotkov Krke je sicer v lasti domačih fizičnih oseb, domače pravne osebe in skladi pa imajo skupaj 5,5 odstotka.
