Državni zbor po vetu vnovič potrdil davčna zakona in proračuna

Novice Forbes Slovenija 28. novembra, 2024 14.56
featured image

Zakon o dohodnini, zakon o davku na dodano vrednost in zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti so vnovič potrjeni.

28. novembra, 2024 14.56

Državni zbor (DZ) je po odložilnem vetu državnega sveta vnovič potrdil noveli zakona o dohodnini in zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Ponovno odločanje so zahtevali državni svetniki, ki nasprotujejo nekaterim določbam, ker se jim zdijo diskriminatorne ali neugodne za zavezance. Tokrat so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev, poroča STA.

DZ je noveli zakona o dohodnini in zakona o DDV sprejel v okviru širšega paketa davčnih sprememb pred dvema tednoma. Državni svetniki so odložilni veto izglasovali prejšnji teden, ko so izražali nasprotovanje predvsem znižanju meje za obdavčitev samostojnih podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov, novi davčni olajšavi za visoko kvalificirane delavce iz tujine, dodatnim administrativnim bremenom za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2025, glasovati še enkrat. Za je glasovalo 50 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 28 poslancev SDS in NSi.

Novelo zakona o DDV, s katero se v slovenski pravni red s 1. januarjem 2025 prenaša dve evropski direktivi, so poslanci pri ponovnem odločanju potrdili z 48 glasovi za in 26 proti.

Proračuna za prihodnji dve leti potrjena s 50 glasovi

Prav tako je DZ danes s 50 glasovi za in 26 proti vnovič potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. Nanj so državni svetniki izglasovali veto, ker je DZ v postopku sprejemanja proračuna za leto 2025 potrdil dopolnilo, s katerim so jim v korist onkološkega inštituta odvzeli nekaj manj kot pol milijona evrov, navaja STA.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je ob tem povedala, da je bil obseg sredstev v finančnem načrtu državnega sveta za leto 2024 določen v višini 3,2 milijona evrov, do 27. novembra pa so odhodki tega organa znašali 2,5 milijona evrov. Za leto 2025 je kljub zmanjšanju sredstev obseg določen v višini 3,4 milijona evrov in pričakovati je, da bo to zadostovalo za njihovo nemoteno delovanje.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so soglašali s pojasnili vlade in zakonu v predstavitvah stališč napovedali ponovno podporo. V Svobodi in SD pravijo, da zakon zagotavlja ustrezne pravne podlage, po katerih bodo proračunski uporabniki tekoče izvajali svoje naloge, ter da njihovo delovanje ne bo ogroženo.

V Levici so še poudarili, da se sredstva razporejajo z namenom reševanja prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana in da je javno zdravstvo ena najpomembnejših prioritet te vlade.

Medtem so bili v SDS in NSi do takšnih potez zelo kritični in zakonu nasprotujejo. Tomaž Lisec iz SDS je glede onkologije vprašal, “ali ste res tako nesposobni, da ne znate izpeljati zakona o investicijah na področju zdravstva iz leta 2021, ampak raje jemljete državnemu svetu in računskemu sodišču”. Opozoril je na neusklajeno krčenje sredstev računskemu sodišču in na nakup stavbe na Litijski cesti. Po mnenju Jerneja Vrtovca iz NSi gre za nespoštovanje nadzornih institucij pravne države in njihovo omejevanje, še piše STA.