Napoved Banke Slovenije: kakšna bo gospodarska rast, inflacija, plače …
Banka Slovenije v svoji napovedi pričakuje postopno krepitev gospodarske rasti in umiritev inflacije. Rasle bodo tudi plače.
Gospodarska rast v Sloveniji bo letos znašala 2,5 odstotka, kar je precejšnje povečanje od lani, ko je naša država vknjižila 1,6-odstotno rast BDP. Tako v svoji napovedi gospodarskih gibanj piše Banka Slovenije, ki je decembrsko napoved za prihodnji dve leti izboljšala za 0,3 odstotne točke.
Slovenski BDP se bo v dvoletnem obdobju še dodatno okrepil. Leta 2025 bo večji za 2,6 odstotka, leta 2026 2,8 odstotka.
Gospodarska rast bo v prihodnjih letih tudi večja od povprečja evroobmočja, ki naj bi letos znašalo 0,9 odstotka. Leta 2025 se bo ustavila pri 1,4, leta 2026 pri 1,6 odstotka.
Razlika med Slovenijo in evrskem območju je po navedbah direktorice Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten posledica tega, da še vedno dohitevamo najbolj razvita gospodarstva evrske skupine. “Imamo pa tudi bolj robusten trg dela, višje plače, torej večje domače povpraševanje in nižjo neto zadolženost gospodinjstev,” dodaja.
Na Banki Slovenije med pomembnejše komponente letošnje gospodarske rasti uvrščajo zasebno potrošnjo. Spremljali jo bodo tudi rast realnih dohodkov, visoka zaposlenost in boljše zaupanje potrošnikov. Struktura slovenskega BDP se tako spreminja. Lani je velik del domače gospodarske rasti poganjal uvoz.
Povpraševanje v Sloveniji bodo krepili še državni izdatki; tudi tisti, ki so povezani z obnovo po lanskih poplavah. "V naslednjih dveh letih pa bo dodatno spodbujena s strani tujega povpraševanja in krepitvijo izvoza," napoveduje viceguvernerka Tina Žumer.
Dobri obeti še okrepili napovedi za trg dela
Napovedi centralne banke temeljijo na predpostavkah, ki so usklajene in skupne vsem državam območja z evrov. Predpostavke so, da bo svetovno gospodarstvo okrevalo, cene uvoza se bodo znižale kot tudi cene surovin. Hkrati napoved pričakuje rahljanje pogojev financiranja. Spomnimo, da je Evropska centralna banka prejšnji teden že znižala obrestne mere. Te so v Frankfurtu po skoraj petih znižali za 25 bazičnih točk.
Dobri gospodarski obeti dodatno pozitivno vplivajo tudi na že tako robusten trg dela v Sloveniji. Število delovnih aktivnih oseb je letos še naprej naraščalo, medtem je stopnja brezposelnosti upadla.
"Naša napoved za celotno obdobje je, da bo stopnja brezposelnosti ostala na rekordno nizkih ravneh. Povečevala se bo tudi zaposlenost, in sicer za 0,6 odstotka. Kar pa je manj kot v zadnjih treh letih," pojasnjuje Brezigar Masten.
Plače bodo letos nominalno zrasle za 7,6 odstotka. Večjega povečanja bodo deležne plače v zasebnem sektorju, kjer bo rast nad osmimi odstotki, v sektorju država bo povečanje približno petodstotno. Visoka rast plač bo podpirala domače povpraševanje in se odražala tudi na krepitvi stroškov dela. Slednje bo nekoliko omilila rast produktivnosti dela. Rast plač se bo umirila leta 2025 in 2026, ko bo znašala 5,5 oziroma štiri odstotke.
Plače so se sicer lani močno zvišale, za 11,8 odstotka. V zasebnem sektorju je bila rast nad 12 odstotki, v sektorju države nad devet odstotki.
Inflacija bo dvoodstoten cilj dosegla počasi
V prihodnjih dveh letih se bo po napovedi Banke Slovenije postopno zniževala tudi inflacija. Letos bo znašala 2,4 odstotka. Leta 2025 pričakujejo ponovno zvišanje na tri odstotke, zatem pa ponovno približevanje inflacijskemu cilju, dvema odstotkoma. Leta 2026 naj bi bila 2,3-odstotna.
V prihodnjem dvoletnem obdobju bo sicer zniževanje ob nadaljnjem vztrajanju cenovnih pritiskov počasnejše kot lani. K zaviranju padanja skupne inflacije bo prispeval tudi iztek vladnih ukrepov za blaženje visokih cen energentov.
Pomembnejša komponenta letošnje inflacije je visoka rast cen storitev, ki jo bodo poganjali vse večji stroški dela in okrepljeno domače povpraševanje.
Slovenska inflacija je nekoliko nad povprečjem evrskega območja. A razlika se razlike zmanjšujejo.
Na Banki Slovenije so kot tveganja za gospodarstvo navedli, da so ta podobna tveganjem v drugih državah z evrom. Glavna tveganja za nižjo napoved so domači strukturni izzivi in negotovost geopolitičnega okolja.
Med zunanje dejavnike tveganja oziroma ponudbene šoke so izpostavili morebitno zaustavitev tranzita ruskega plina skozi Ukrajino. Tega so tamkajšnje oblasti napovedale za naslednje leto in bi negativno vplivalo na naše gospodarstvo. Med pozitivna vplivanja so uvrstili presežne prihranke gospodinjstev. Če bi se ti sprostili še bolj, kot je predvidela Banka Slovenije, bi to napoved še izboljšalo.
