Bodo Hrvati strli davčni oreh, ki je za Slovence pretrd?

Čez deset ali 15 dni naj bi hrvaško ministrstvo za urejanje prostora, gradnjo in državno lastnino javno predstavilo osnutek nove stanovanjske politike. Minister Branko Bačić je po poročanju Forbesa Hrvaška že napovedal, da bo ta vključeval tudi ukrep obdavčitve na sto tisoče praznih stanovanj po Hrvaškem.

Bačić je v dosedanjih izjavah uporabljal podatek o 400 tisoč praznih nepremičninah, od tega naj bi jih bilo 54 tisoč v Zagrebu. Ocene izvirajo iz podatkov hrvaškega operaterja električnega omrežja Hrvatske elektroprivrede (HEP) o nepremičninah, ki ne porabljajo elektrike. Podatki iz popisa prebivalstva naj bi medtem kazali celo na 600 tisoč praznih nepremičnin.

Izdelava modela obdavčitve naj bi še potekala, cilj pa je lastnike spodbuditi, da ta stanovanja pošljejo na trg oziroma “aktivirajo”, s čimer bi po oceni vlade ustavili rast cen najemnin ali pa bi te začele celo padati.

Helena Schmidt, vodja hrvaške pisarne svetovalne in revizorske družbe Deloitte, je za Forbes Hrvaška dejala, da so v zadnjih letih zaradi rasti cen nepremičnin te postale zanimiva naložba. To je povzročilo dodatno rast cen in večanje števila praznih nepremičnin, saj v naložbenih nepremičninah pogosto nihče ne živi.

Med kupci je veliko tujih državljanov. Kot smo poročali, so lani največ nepremičnin na Hrvaškem kupili Slovenci.

Davek glede na vrednost, ne kvadraturo

Hrvaški finančni minister Marko Primorac je v izjavi v začetku tega tedna pojasnil, da imajo hrvaške občine že zdaj možnost, da obdavčijo prazne nepremičnine. Pri sosedih imajo namreč davek na počitniške hiše, ki ga letno plača vsak lastnik zgradbe, dela zgradbe ali stanovanja, ki se uporablja občasno oziroma sezonsko. Torej nepremičnin, v katerih nima nihče prijavljenega bivališča ter ki jih nihče dolgotrajno ne najema.

Davek znaša od 0,6 do pet evrov na kvadratni meter uporabne površine (mejo so zvišali prav letos), odvisno od občine. Plačujejo ga lastniki nepremičnin v 450 občinah. Najvišji davek obračunavajo predvsem v turističnih središčih. 60 mest ima od letos najvišjo višino, torej pet evrov na kvadrat. Država je v 2022 od tega pobrala slabih 22 milijonov evrov.

“Davek na nepremičnine imamo, a ni tak, kot bi si želeli,” je dejal Primorac in najavil nov sistem obdavčitve nepremičnin, ki naj bi se osredotočil na vrednost nepremičnine, ne na kvadraturo. Cilj bo večji poudarek na obdavčitvi tega premoženja ter na drugi strani zmanjšanje obdavčitve dela. Dejal pa je, da bo prehod postopen.

Schmidt je prehod z obdavčitve po velikosti na obdavčitev po vrednosti označila smiseln, ker imajo v nekaterih (predvsem obmorskih) regijah nepremičnine veliko vrednost, drugje pa ne, niti se jih ne da prodati. Opozarja pa, da to odpira vprašanje ocenjevanja vrednosti nepremičnin.

Po mnenju Schmidt je iz izjav predstavnikov vlade videti, da so zaznali problem stanovanjske politike zaradi povečanja števila naložbenih nepremičnin ter problem previsoke obdavčitve dela ter prenizke obdavčitve nepremičnin na drugi strani. “Pozdravljamo ukrepe, ki bi pripomogli k pravičnejšemu davčnemu sistemu,” je še dejala za Forbes Hrvaška.

Pa pri nas?

Nepremičninski davek je dolgo v zraku tudi pri nas. Gre za ukrep, ki nam ga že dolgo predlagajo mednarodne organizacije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Organizacija za obnovo in razvoj (OECD).

Nekdanji finančni minister Andrej Šircelj je v intervjuju za N1 v letu 2022 povedal, da imajo na ministrstvu pripravljenih “nekaj deset različic davka na nepremičnine, ki so si precej podobne”. A do zdaj se je ta davek vedno znova izkazal za pretrd politični oreh. Uzakonjen je bil le leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, a ga je nato ustavno sodišče razveljavilo zaradi neustreznih evidenc, zaradi česar smo se vrnili na star sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).

Uvedbo davka napoveduje tudi aktualna vlada Roberta Goloba, a za zdaj ni naredila nič v tej smeri, čeprav naj bi bile evidence zdaj urejene. Ideje so šle do zdaj v smeri, da ne bi obdavčili nepremičnine, v kateri lastnik živi, bi pa vsako naslednjo. Minister za finance Klemen Boštjančič je nedavno v intervjuju za Forbes Slovenija predlog davka na nepremičnine napovedal do konca leta. O tem, kdaj bi ga lahko uvedli, pa ni bil jasen.

Po mnenju stroke bi ustrezno oblikovan zakon lahko omejil investicijske in špekulativne nakupe, lastnike praznih nepremičnin pa prisilil, da te na trgu ponudijo v najem. A poudarek je na ustrezno oblikovan: obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine bi lahko vodila v izogibanje davku, saj bi lastniki več nepremičnin te verjetno prepisovali na svoje bližnje.