Kdo je karizmatični šef ene največjih bank na svetu, ki teče zadnji krog
Preudarni in karizmatični Jamie Dimon je banko JPMorgan Chase vodil mimo čeri finančne krize in geopolitičnih napetosti. Zdaj mu teče zadnji mandat na čelu banke, naslednika pa še ni.
Jamie Dimon, dolgoletni glavni izvršni direktor in predsednik uprave banke JPMorgan Chase, je pri 67 letih sredi svojega – domnevno – poslednjega mandata. Leta 2021 se je v maniri ameriških predsednikov odločil za “še pet let” vodenja največje ameriške banke, mandat pa se zdaj preveša v drugo polovico.
Čeprav Dimon po 18 letih na vrhu JPMorgan še vedno uživa v vodenju banke in ne kaže znakov utrujenosti, se poraja vprašanje, kdo bo stopil v njegove čevlje. Medtem ko je pri konkurenčni banki Morgan Stanley 65-letni direktor James Gorman po hitrem postopku izbral naslednika, ki mu bo vajeti prepustil 1. januarja, je nasledstvo pri JPMorgan še nejasno.
Dve najverjetnejši kandidatki sta po poročanju Bloomberga finančna direktorica Jennifer Piepszak in izvršna direktorica za področje potrošniških posojil Marianne Lake. Toda možnosti je več. Poznavalci družbe menijo, da bo v iskanju naslednika prihajalo do sprememb v vodstvu, da potencialni kadri dobijo potrebne vodstvene izkušnje, še piše Bloomberg.
“Odbor je brez skrbi, saj imamo tukaj res najboljši izbor,” je možnosti za nasledstvo opisal Dimon sam.
Bilančna trdnjava
Dimon je postal glavni izvršni direktor JPMorgan Chase leta 2006, predsednik družbe pa leta 2007.
Leta 2006 se je Dimon odločil za prodajo slabih hipotek (subprime mortgages) v vrednosti 12 milijard dolarjev (slabih 11 milijard evrov), ki jih je držala banka. Ta poteza je JPMorgan obvarovala pred finančno krizo leta 2008. Krizo je sprožil zlom ameriškega nepremičninskega trga, ki je v preveliki meri temeljil na teh slabih hipotekah.
Od takrat je Dimon zgradil JPMorgan v največjo banko v ZDA po višini sredstev. Vodil jo je skozi obdobje strožjih pravil, ki so prišla po finančni krizi, v zadnjih letih pa skuša poslovanje prilagoditi dobi digitalnega bančništva.
Bilančna vsota banke znaša ogromnih 3.900 milijard dolarjev (3.550 milijard evrov). Ta obseg za JPMorgan predstavlja trdnjavo, ki jih ščiti pred vse bolj negotovim okoljem, od geopolitičnih trenj do visoke inflacije in stroge monetarne politike centralnih bank. Obenem je JPMorgan letos edina med večjimi ameriškimi bankami, ki ohranja pozitivne donose svojim delničarjem, kažejo podatki finančno-analitične družbe LSEG.
Banka JPMorgan Chase je iz finančne krize izšla kot zmagovalec, tudi zaradi jasnovidne poteze njenega direktorja.
Maja letos je JPMorgan pomagal tudi pri zajezitvi bančne krize v ZDA s prevzemom banke First Republic. Ta je bila tretja padla domina v vrsti, po tem, ko sta se zaradi odliva sredstev sesuli Sillicon Valley Bank (SVB) in Signature Bank.
Prva prodaja delnic
Dimonovo premoženje Forbes ocenjuje na 1,9 milijarde dolarjev (1,7 milijarde evrov). Večino zneska so delnice podjetja, ki ga vodi.
Oktobra letos je Dimon prvič doslej napovedal prodajo delnic JPMorgan, je takrat sporočila banka. Taka poteza vodilnega moža podjetja je običajno razlog za preplah med vlagatelji, saj sporoča, da vodstvo ne verjame v uspešno prihodnje poslovanje.
Čeprav je delnica banke po novici zdrsnila za tri odstotke, so analitiki mnenja, da gre za diverzifikacijo portfelja v pripravah na upokojitev. Razpršitev in davčne namene je kot razloga za prodajo navedla tudi banka.
V 2024 naj bi Dimon prodal milijon od 8,6 milijona delnic, ki jih ima v lasti z družino. Prodaja bi Dimonu lahko prinesla okrog 140 milijonov dolarjev, ostalo pa bi mu še za dobro milijardo dolarjev v delnicah podjetja, piše Reuters.
Gre za razmeroma majhen delež delnic JPMorgan, ki ima tržno kapitalizacijo v višini 480 milijard dolarjev (437 milijard evrov).
“Nevarni časi”
Dimon velja za enega najbolj prepoznavnih obrazov korporativne Amerike. Pogosto nastopa v javnosti ali odgovarja na vprašanja ameriških senatorjev in poslancev. Slovi po večnem opozarjanju na poslovna tveganja, tudi ko njegov imperij beleži rekordne dobičke.
Letos je bilo Dimona moč slišati tarnati o visokih obrestnih merah, recesiji in vojnah v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu. Trenutne razmere je opisal kot “najnevarnejši čas, kar jih je svet videl v zadnjih desetletjih.”
Medtem je JPMorgan v tretjem letošnjem četrtletju ustvaril 40 milijard dolarjev (36 milijard evrov) prihodkov. To je 22-odstotna rast na letni ravni. Dobiček na delnico je v tem obdobju znašal 4,33 dolarja (3,94 evra), 38 odstotkov več kot lani.
Svojo napoved letnih zaslužkov v 2023 je banka oktobra dvignila iz 87 milijard na 89 milijard dolarjev (81 milijard evrov). V poslovnem poročilu za tretje četrtletje navaja, da je zmožna absorbirati izgube v višini skoraj 500 milijard dolarjev. Stroški poslovanja pomenijo manjši delež prihodkov kot pri glavnih tekmecih.
Dimon skupaj z vodji drugih bančnih velikanov v ZDA ostro nastopa tudi proti novim globalnim regulatornim standardom za banke Basel III. Ti med drugim zahtevajo višjo kapitalsko osnovo za banke.
V začetku decembra je Dimon skupaj s tekmeci nastopil pred ameriškim senatnim odborom za bančništvo. Dimon je senatorjem dejal, da bi regulativa oziroma višanje zahtev za kapitalsko ustreznost bank dvignila obrestne mere na hipoteke in posojila za mala podjetja, je poročal Reuters. Ni pa omenjal, da je potrošniška enota njegove banke v zadnjem četrtletju – v težavnem obdobju visokih obrestnih mer – beležila 40-odstotno donosnost kapitala.