Minister Šircelj: Ne bomo posegali v plačno reformo v javnem sektorju

Finančni minister Andrej Šircelj je poslancem, ki bodo potrjevali proračuna za prihodnji dve leti, znova zagotovil, da kljub krčenju na nekaterih postavkah ne bo posegov v pravice. Opozicija opozarja, da je premalo znanega o tem, kdo bo nosil breme varčevanja.
“Vsak evro javnega denarja moramo pretehtati in ga nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist. Naša ambicija je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, državo, ki zagotavlja socialno varnost, spoštuje pravice ljudi, vendar ne dopušča zlorab. Zato naj poudarim še enkrat, ne krčimo pravic, urejamo sistem, ne jemljemo tistim, ki pomoč potrebujejo, ampak preprečujemo, da bi javni denar tekel tja, kamor ne sodi,” je ob začetku obravnave predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti v Državnem zboru (DZ) dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Načrtovani odhodki bodo porasli prek 19 milijard evrov, tudi na račun krepitve sredstev za obrambo in varnost. Vlada kot prednostna področja izpostavlja še ukrepe za razvoj Slovenije, decentralizacijo in debirokratizacijo.
V dosedanji razpravi o proračunih za prihodnji dve leti, ki ju je vlada Janeza Janše potrdila v začetku oktobra, se najpogosteje izpostavlja neskladje med vladnimi zagotovili, da pravice ne bodo zmanjšane, in krčenje na posameznih postavkah v proračunskih dokumentih.
V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, se najbolj zmanjšata postavki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Prva za okoli 160 milijonov evrov, druga pa za okoli 130 milijonov evrov. Tudi transferji v javne zavode (gre predvsem za plače javnih uslužbencev v javnih zavodih) se zmanjšujejo za več kot 100 milijonov evrov.
Kako bo država zagotovila načrtovane prihranke, kot smo že večkrat pisali, ostaja eno ključnih neodgovorjenih vprašanj proračunske razprave.
Minister tudi danes ni bil konkreten glede ukrepov, s katerimi bi krotila primanjkljaj. Kot je dejal, bodo načrtovani ukrepi za doseganje predvidene fiskalne poti “predvidoma” predstavljeni v začetku prihodnjega leta, ko bo vlada ob novi gospodarski napovedi pristopila k pripravi novega srednjeročno fiskalnega strukturnega načrta, ki ga mora posredovati v Bruselj.
Strožji nadzor nad socialnimi pomočmi
V današnji razpravi je minister glede predvidenega krčenja na postavkah transferjev gospodinjstvom znova zagotovil, da bodo vsi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, prejeli pripadajoče prejemke v predpisani višini in rokih, vključno z vsemi uskladitvami. Vlada pa namerava izboljšati izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, uvesti učinkovitejše elektronsko zaznavanje neskladij ter natančneje preverjati dohodke in premoženje prejemnikov socialnih transferjev.
Posebej je izpostavil preprečevanje prikrivanja premoženja, fiktivnih prijav prebivališč in neupravičenih izplačil. Napovedal je tudi učinkovitejše izterjevanje sredstev, ki so bila izplačana neupravičeno. “Zlorab sistema ne moremo in ne smemo dopuščati,” je dejal minister.
Po njegovih besedah je bistvo sprememb zagotoviti, da pomoč prejmejo tisti, ki jo zares potrebujejo. “Naš cilj ni zmanjševanje socialnih pravic, temveč zagotoviti, da pomoč pride do tistih, ki jo resnično potrebujejo.”
Brez posegov v plačno reformo
Za javni sektor je minister napovedal obvladovanje rasti stroškov dela, pri čemer je znova poudaril, da vlada ne načrtuje linearnega zmanjševanja števila zaposlenih, je pa poudaril tudi, da ne bo posegov v plačno reformo. Pri tem povejmo, da sta decembra letos in julija prihodnje leto predvidena še dva dviga plač v okviru plačne reforme, ki bo izvedena v skupno šestih korakih.
Masa plač se je po navedbah ministra leta 2025 povečala za približno 12,1 odstotka oziroma za 735 milijonov evrov. Približno polovica povečanja je bila po ministrovih besedah posledica nove plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij, preostanek pa dodatnih zaposlitev, napredovanj, premestitev in drugih dejavnikov.
V prihodnje namerava vlada bolj premišljeno odločati o novih zaposlitvah, preverjati potrebe po delovnih mestih, prerazporejati zaposlene ter uvajati digitalizacijo in umetno inteligenco. Več v članku Ključni dnevi za proračun: kje bo Janševa vlada zategovala pas.

Poslanec SD: Proračuna sta nerealna
Zavedati se moramo svoje odgovornosti, da ohranjamo državo finančno stabilno, je dejal Darko Ratajc iz SD. “Številke, Fiskalni svet in stroka nas svarijo, da uresničitev vladnih proračunskih predlogov za leti 2027 in 2028 pomeni tveganje za finančno stabilnost države. Potrebno je oceniti realnost in vidljivost predlaganih proračunov. Upoštevati moramo tudi nove odločitve, na primer vladni dogovor z občinami o povišanju povprečnine na 915 evrov, kar sicer pozdravljamo, vendar pomeni 150 milijonov dodatnih odhodkov, ki pa v teh dveh proračunskih predlogih nista zavedeni.”
“Ocenjujemo, da sta proračunska predloga nerealna in jih zato v takšni obliki, kot sta predložena, ne bo možno realizirati,” je dejal poslanec SD. “Po sprejetju teh dveh proračunov lahko pričakujemo nadaljnje črpanje rezerv, kar se je pričelo že v letošnjem letu z rebalansom, in sicer smo uporabili sredstva demografskega sklada. Lahko pričakujemo višje zadolževanje. Lahko pričakujemo prodajo državnega premoženja in predvsem rezov v pravice, ko v proračunu predvidena sredstva ne bodo zadostovala za kritje zakonskih obveznosti.”
Ratajc je opozoril še, da predloga proračun ne upoštevata možnosti uveljavitve tako imenovanega interventnega zakona, o katerem bomo odločali čez slabe tri tedne na referendumu. “Evropska komisija je podala oceno o proračunih za 2027 in 2028. Skrbi nas lahko njena ugotovitev, da bo primanjkljaj proračuna v letu 2027 ob uveljavitvi tega zakona presegel 4,5 odstotka BDP,” je dejal.
“Ali bodo upravičenci dobili manj ali pa bo upravičencev manj”
Vladimir Šega iz Levice je vlado obtožil, da zmanjšuje sredstva za šolstvo, socialne pravice in zdravstvo, medtem ko povečuje obrambne izdatke. Opozoril je, da se za številnimi zagotovili o ohranjanju pravic skrivajo konkretna proračunska zmanjšanja.
Po njegovih navedbah se za leto 2027 sredstva zmanjšujejo za 20 milijonov evrov pri štipendijah, 140 milijonov pri družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih, 60 milijonov pri otroških dodatkih, 78 milijonov pri denarni socialni pomoči ter 55 milijonov pri osebni asistenci. Za investicije v bolnišnice naj bi bilo namenjenih 56 milijonov evrov manj. Nasprotno naj bi se obrambni izdatki povečali za dodatnih 225 milijonov evrov.
Tudi poslanec Levice je izpostavil vprašanje, kako namerava vlada doseči načrtovane prihranke, ne da bi posegla v pravice ljudi. “Obstajata samo dve možnosti: ali bodo upravičenci dobili manj ali pa bo upravičencev manj,” je opozoril.
Poslanec manjšine bo podprl proračun
Felice Ziza, poslanec poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, je napovedal podporo proračunoma za leti 2027 in 2028. Pozdravil je predvsem zagotovljena sredstva za tri pedagoške študijske programe na Univerzi na Primorskem, ki bodo prvič v celoti potekali v italijanskem jeziku, ter investicije v izolsko bolnišnico in razvoj kliničnega centra.
Poudaril je tudi težave pri financiranju programov RTV za narodni skupnosti. Kljub dodatnim sredstvom v letošnjem letu je po njegovih besedah prišlo do zmanjševanja kadra.
Boštjančiča motijo načrti glede prodaje državnih stavb
Poslanec Svobode in nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič je ostro kritiziral pomanjkanje konkretnih pojasnil o načrtovanih prihrankih in prihodkih. Čeprav vlada napoveduje, da ne bo posegov, njen lastni dokument to negira, je dejal in opozoril na prejšnji teden objavljeno vladno stališče do ocene fiskalnega sveta. “V njem so napovedane spremembe pogojev in vsebine otroškega dodatka, spremembe državnih štipendij, spremembe denarne socialne pomoči in sto milijonov evrov prihranka pri nadomestilih za bolniško odsotnost,” je dejal.
Med drugim je izpostavil tudi 303 milijone evrov načrtovanih prihodkov od prodaje državnih nepremičnin, čeprav seznam nepremičnin za prodajo po pojasnilih v proračunski razpravi še ni pripravljen.
Meni, da “vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo”. Kot je pojasnil, gre za družbo, v kateri so javna šola, bolnišnica, otroški dodatek in štipendija obravnavani kot strošek, kakovost storitev pa je odvisna od premoženja posameznika.