Lahko Evropa zamenja Microsoft, Amazon in Google z domačimi ponudniki?
Po nedavnem globalnem izpadu storitev Microsofta se v Evropi znova porajajo vprašanja o preveliki odvisnosti od ameriških digitalnih velikanov.
Evropski poslanci želijo, da bi javni organi kupovali več evropskih storitev v oblaku. Evropske alternative se razvijajo, a v primerjavi z ameriškimi velikani, kot so Amazon, Microsoft in Google, ostajajo zanemarljivo majhne, poroča Euronews.
Uporabniki storitev Microsoft Outlook in Teams po vsem svetu – tudi v Evropi – so ta teden zaradi globalnega izpada ostali brez dostopa do svoje e-pošte in sestankov. Ta motnja je znova sprožila vprašanja o tem, kako močno je Evropa odvisna od peščice ameriških podjetij.
“Ta dogodek znova kaže na slabe plati tako velike odvisnosti od nekaj velikih ameriških tehnoloških podjetij,” je za Euronews Next dejal profesor ekonomije na Imperial College v Londonu Tommaso Valletti.
Po podatkih spletnega mesta Downdetector, ki spremlja izpade, se je motnja začela v četrtek popoldne po evropskem času in prizadela uporabnike v 74 državah in ozemljih. Pri Microsoftu so sporočili, da ni znakov kibernetskega napada, vendar točnega vzroka še niso navedli. V petek je potekalo postopno vzpostavljanje delovanja storitev, danes pa so iz podjetja sporočili, da so motnje v celoti odpravljene.
Ameriška prevlada
Po podatkih skupine Synergy Research Group imajo Amazon, Microsoft in Google skupaj v rokah približno 70 odstotkov evropskega trga storitev v oblaku. Evropski ponudniki obvladujejo približno 15 odstotkov trga, kar je manj kot leta 2017, ko je ta delež znašal okoli 29 odstotkov. Največja med njimi, nemška SAP in Deutsche Telekom, imata vsak po le dvoodstotni delež.
Približno 80 odstotkov evropske digitalne infrastrukture in tehnologij prihaja iz držav zunaj EU.
To pri javnosti vzbuja nelagodje. Kot kaže najnovejša raziskava Eurobarometer, si večina državljanov EU želi digitalno infrastrukturo, ki je pod evropskim nadzorom. Podpora je najvišja na Švedskem (94 odstotkov), Finskem (93 odstotkov) in Danskem (92 odstotkov).
Strah pred izklopom
Evropski poslanci so v sredo predstavili osnutek poročila o predlogu Evropske komisije za zakonodajo na področju razvoja oblaka in umetne inteligence. Poročilo poziva javne organe, naj več storitev v oblaku naročajo pri evropskih ponudnikih. “Naši kritični sistemi delujejo na tehnologiji nekoga drugega, in ta nekdo drug jo lahko izklopi,” je opozoril nizozemski evropski poslanec iz vrst Zelenih Reinier van Lanschot.
Strahovi pred tako imenovanim “stikalom za izklop” (angl. kill switch) so se okrepili junija, ko je podjetje Anthropic onemogočilo dostop do svojih modelov umetne inteligence Claude Fable 5 in Mythos 5, da bi zadostilo ameriškim izvoznim omejitvam. Dostop je bil ponovno vzpostavljen 1. julija.
Evropska komisija prav tako želi v obdobju od petih do sedmih let potrojiti zmogljivosti podatkovnih centrov v EU. V četrtek se je zaključilo zbiranje ponudb za do sedem gigatovarn umetne inteligence, ki jih podpira EU.
Parlamentarni odbori bodo 1. decembra razpravljali o predlaganem osnutku zakona za razvoj oblaka. Glasovanje v odboru je začasno predvideno za sredino marca 2027, aprila pa bo sledilo plenarno glasovanje.
Domači podatkovni centri in oblak
Evropa nima enotnega tekmeca podjetjem, kot so Microsoft, Amazon ali Google. Namesto tega ima ponudnike, ki delujejo na različnih ravneh tehnološke verige vrednosti.
Francosko podjetje Mistral AI je najbolj znan evropski razvijalec modelov umetne inteligence. Po septembrskem krogu financiranja, ki ga je vodil Samsung in v katerem je podjetje zbralo tri milijarde evrov, je bila njegova vrednost ocenjena na 21 milijard evrov.
Na področju računalništva v oblaku podjetje STACKIT – v lasti skupine Schwarz Group, matične družbe trgovskih verig Lidl in Kaufland – v nemškem Brandenburgu gradi podatkovni center za umetno inteligenco, vreden 11 milijard evrov. Aprila so se STACKIT ter francoska podjetja OVHcloud, Scaleway in Mistral uvrstila med ponudnike, ki so pridobili posel v okviru projekta Evropske komisije za vzpostavitev suverenega oblaka, vrednega do 180 milijonov evrov.
Na področju strojne opreme je nemški Infineon vodilni proizvajalec energetskih čipov, ki poganjajo podatkovne centre za umetno inteligenco. Analitiki so na letošnjem sejmu SEMICON Europa v Münchnu izpostavili prav te energetske čipe kot najmočnejšo evropsko vstopnico v razcvet umetne inteligence.
V Sloveniji največji delež tistih, ki ne bi menjali ponudnika
Pripravljenost na plačilo višje cene za ponudnika s sedežem v EU se močno razlikuje. Po podatkih Eurobarometra so temu najbolj naklonjeni Danci (76 odstotkov) ter Švedi in Hrvati (po 73 odstotkov), medtem ko so najmanj naklonjeni Estonci (35 odstotkov) ter Bolgari in Čehi (po 45 odstotkov).
Na vprašanje Eurobarometra o razlogih za menjavo neevropskega ponudnika digitalnih storitev za evropskega, so slovenski anketiranci v največjem številu odgovorili, da ponudnika sploh ne bi menjali. Tako se je izreklo 18,28 odstotka vprašanih Slovencev, sledili so Francozi z dobrimi 16 odstotki. Med razlogi za menjavo so bili sicer večja varnost in zanesljivost, boljša zaščita osebnih podatkov, podpora evropskemu gospodarstvu, manjša odvisnost od neevropskih držav in jasnejša pravila za zaščito potrošnikov.
Tudi podjetja so previdna. V anketi nemškega digitalnega združenja Bitkom je 85 odstotkov nemških podjetij dejalo, da je država preveč odvisna od ameriških ponudnikov storitev v oblaku, vendar jih 71 odstotkov uporablja vsaj enega od njih. Raziskovalno podjetje IDC je ugotovilo, da le štirje odstotki evropskih organizacij načrtuje izključno uporabo lokalnih ponudnikov.
Tudi ameriška podjetja se prilagajajo. Amazon Web Services je januarja v Brandenburgu predstavil svoj evropski suvereni oblak, ki ga upravlja ločeno podjetje s sedežem v EU, še piše Euronews.
