Obogatel je z diskontnim trgovcem, zdaj izziva tehnološke velikane

Nemški diskontni trgovec Lidl je največja trgovska veriga v Evropi, z močno prisotnostjo tudi v Sloveniji. Njena krovna skupina Schwarz Gruppe, ki je v lasti najbogatejšega Nemca Dieterja Schwarza, pa pospešeno širi svoj odtis v drugih panogah, od proizvodnje hrane in upravljanja odpadkov do podatkovnih centrov in robotike.

V zadnjih letih je skupina Schwarz, ki prihaja iz mesteca Neckalsurm v bližini Heilbronna, več milijard evrov vložila v nakup lastne ladijske flote in start upe s področij robotike, kibernetske varnosti in reciklaže baterij. Začela je tudi gradnjo dveh večjih podatkovnih centrov v Nemčiji, ki naj bi zagotavljala računsko moč Lidlovim operacijam in tehnološko suverenost Evropi v času, ko stara celina nima močnih alternativ ameriškim ponudnikom na tem področju.

“S ciljno usmerjenimi naložbami in strateškimi partnerstvi krepimo prihodnjo sposobnost preživetja našega ekosistema. Prevzemamo odgovornost za Nemčijo kot poslovno lokacijo in prispevamo svoj delež k močni, suvereni Evropi,” je ob junijski objavi letnega poročila dejal glavni izvršni direktor skupine Gerd Chrzanowski.

Medtem ko skupina veliko večino prihodkov ustvari z osnovno dejavnostjo maloprodaje, ki jo sestavljata Lidl in manjši Kaufland s skupaj približno 14.500 trgovinami po svetu, so se v zadnjem poslovnem letu tudi v vseh ostalih segmentih prihodki okrepili. Ti drugi segmenti v prvi vrsti delujejo kot podporne dejavnosti za trgovski posel skupine, a ponekod svoje izdelke in storitve tržijo tudi drugim strankam.

Lidlove ladje ustavljajo tudi v Kopru

Pandemija covida-19 sicer ni oklestila prihodkov Lidla, je pa trgovca opomnila, kako pomembna je varnost oskrbe in pravočasna dostava za podjetje, ki upravlja skoraj 13 tisoč trgovin v 32 državah.

V odziv na motnje v dobavni verigi v času pandemije je njihova mednarodna enota Lidl Stiftung & Co. KG, ki upravlja trgovine izven Nemčije, leta 2022 ustanovila logistično podjetje Tailwind, razdeljeno na ladijski prevoz (Tailwind Shipping Lines) in kopenski prevoz (Tailwind Intermodal). Čeprav veliki trgovci vse bolj vlagajo v lastne logistične zmogljivosti, kot so flote tovornjakov ali celo tovorna letala, je Lidl za zdaj edini, ki je ustvaril lastno floto tovornih ladij. Je pa svojo ladijsko floto v času po pandemiji vzpostavil tudi kitajski proizvajalec električnih vozil BYD.

Lidlova flota z zmogljivostjo okrog 33 tisoč kontejnerjev deluje na treh linijah med Evropo in Azijo, ena izmed njih pa ustavlja tudi v Luki Koper. To je linija Panda Express (PAX), ki pot začne v treh pristaniščih na kitajski vzhodni obali (Čingdao, Ningbo in Dačan), na poti do Evrope ustavi v Maleziji (Port Klang), nato pa v Sredozemlju ustavlja v Barceloni in pot zaključi v Kopru.

Na Panda Express se povežeta dve dodatni liniji: Tiger Express (TEX) oskrbuje Bangladeš, Malezijo in Vietnam s prenosom kontejnerjev v Port Klangu, Dolphin Express (DEX) pa pošiljke iz Barcelone podaljša do Nizozemske (Moerdijk), Belgije (Antwerpen), Portugalske (Setubal), Španije (Cadiz) in Maroka (Casablanca).

Kopenski del vključuje železniški promet, predvsem linijo Panther Shuttle na relaciji Koper-Gradec, ki prevaža kontejnerje iz Luke Koper do logističnega vozlišča v Avstriji. Od tam blago potuje naprej s tovornjaki, ki jih zagotavlja partner Gartner Transport, v katerem ima skupina Schwarz lastniški delež, vse pogosteje pa tudi z vlaki. Danes Tailwind oskrbuje tudi druge stranke, ne le Lidla.

Proizvodnja hrane in skrb za odpadke

Lidl skupini Schwarz prinese tri četrtine skupnih prihodkov. V poslovnem letu 2025, ki se je končalo februarja, so prihodki Lidla znašali 140,2 milijarde evrov, kar je 6,1 odstotka več kot leto prej, skupni prihodki skupine pa 185,6 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka več na medletni ravni. Če prištejemo še 36,7 milijarde evrov prihodkov Kauflanda (4,3-odstotna rast), je trgovski del zaslužen za 95 odstotkov prihodkov skupine.

Marca letos je skupina kupila večinski delež v romunskem diskontnem trgovcu La Cocoș, njihov koncept in blagovno znamko pa nameravajo razširiti na druge trge po Evropi, so dejali pri podjetju.

Podporo trgovski dejavnosti nudita dve podružnici. Prva je Schwarz Produktion, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane in embalaže za različne hišne znamke Lidla in Kauflanda. To vključuje vse od kave in čokolade do pekovskih izdelkov. Ta enota je v zadnjem poslovnem letu beležila največjo rast prihodkov, ki so bili s 5,7 milijarde evrov za skoraj 24 odstotkov višji kot leto prej. V tem času so med drugim prevzeli nemškega proizvajalca marmelad in medu Göbber in vložili 300 milijonov evrov v industrijsko pekarno v nemškem mestu Halle.

Druga podružnica je PreZero, ki se ukvarja z odvozom odpadkov in recikliranjem. Skupina je to enoto zgradila v letih 2020 in 2021 z dvema večjima prevzemoma podjetij za reciklažo, in sicer francoskega Sueza in enote za okoljske storitve španskega Ferroviala – za slednji posel je po poročanju španskih medijev odštela 1,13 milijarde evrov. V 2025 je enota, ki je prisotna v 10 evropskih državah, povečala prihodke za 5,1 odstotka, na 4,1 milijarde evrov. V tem času so med drugim prevzeli podjetje RE.LION.BAT in s tem vstopili na področje recikliranja baterij, sklenili pa so tudi partnerstvo z BMW za recikliranje vozil.

Evropski podatkovni centri

Največje naložbe skupina Schwarz izvaja na področju digitalizacije v okviru IT-podružnice Schwarz Digits. Ta enota ustvarja najmanj prihodkov: v zadnjem poslovnem letu 2,2 milijarde evrov ob sicer močni 15,8-odstotni rasti. Skupina v tem segmentu vidi potencial za rast, saj bo vložila več kot 16 milijard evrov v gradnjo dveh podatkovnih centrov v Nemčiji.

Novembra je stekla gradnja podatkovnega centra v mestu Lübbenau južno od Berlina. Stroški naložbe naj bi znašali 11 milijard evrov, od tega 2,5 milijarde evrov za gradnjo, ostalo pa za digitalno infrastrukturo centra. Imel naj bi zmogljivost 200 megavatov in naj bi se napajal iz obnovljivih virov. Konec avgusta je skupina oznanila še 5,6-milijardno naložbo v podatkovni center v Dummerstorfu blizu Rostocka. Ta center, ki naj bi bil zgrajen do leta 2033, bo imel zmogljivost 240 megavatov. Napajal se bo z vetrno energijo, ki se proizvaja v okolici. Center bo med drugim gostil administrativne funkcije zvezne deleže Mecklenburg-Vorpommern, kot so digitalna gradbena dovoljenja in digitalne delovne postaje za učitelje OpenDesk.

Podružnica Digits se ukvarja z računalništvom v oblaku, kibernetsko varnostjo, umetno inteligenco in IT rešitvami za podjetja. V zadnjih letih so predvsem skrbeli za IT storitve v Lidlovih trgovinah, zdaj pa svojo ponudbo tržijo drugim podjetjem in vladnim agencijam, v prvi vrsti oblačno storitev Stackit, ki naj bi Evropi nudila suverene storitve v oblaku, brez odvisnosti od prevladujočih ameriških ponudnikov.

Skupina Schwarz je Digits ustanovila leta 2023, dve leti po prevzemu izraelskega podjetja za kibernetsko varnost XM Cyber, katerega soustanovitelj je nekdanji direktor obveščevalne agencije Mossad Tamir Pardo. V 2023 je sledila naložba v nemškega razvijalca velikih jezikovnih modelov (LLM) Aleph Alpha. Aprila je The New York Times poročal, da se Aleph Alpha združuje s kanadskim razvijalcem umetne inteligence Cohere, pri čemer naj bi skupina Schwarz v Cohere vložila 600 milijonov dolarjev.

Uvajanje robotov v skladiščih

V skupini je še ena divizija, in sicer Schwarz Corporate Solutions, ki podjetjem znotraj skupine pomaga pri administraciji, upravljanju človeških virov in operacijah. Aprila letos je ta enota postala 100-odstotni lastnik nemškega razvijalca industrijskih robotov Premium Robotics, ki se osredotoča na robote za delo v logistiki in skladiščih.

Gre za ponudnika, s katerim je skupina že v preteklosti sodelovala pri integraciji robotov v logistiko, saj razvija robote, prilagojene za kompleksne naloge, kot je pobiranje izdelkov s polic in zlaganje na palete. Prevzem skupini Schwarz zagotavlja dostop do patentiranih tehnologij avtomatiziranega prijemanja z integrirano programsko opremo za umetno inteligenco, so pojasnili pri skupini.

Najbogatejši Nemec nad tehnološke velikane

Skupina Schwarz je v lasti 86-letnega Dieterja Schwarza, ki je vodenje Lidla prevzel po očetovi smrti leta 1977 in ga razvil v mednarodnega trgovca z okrog 400 tisoč zaposlenimi. Njegova skupina globalno zaposluje več kot 600 tisoč ljudi in ustvari več prihodkov kot proizvajalec avtomobilov Mercedes-Benz ali farmacevt Bayer, v Nemčiji pa zaostaja le za Volkswagnom.

Schwarz ima po oceni Forbesa premoženje v višini 62,8 milijarde dolarjev, s čimer je 31. najbogatejši človek na svetu. Še lani je imel pod palcem 41 milijard dolarjev, kar pomeni več kot 50-odstotno rast.

Skupina je v lasti različnih fundacij, v največji meri Fundacije Dieterja Schwarza, prek katerih milijarder ohranja nadzor in lastništvo nad zasebnim podjetjem. Bogataš se po pisanju Deutsche Welle (DW) ne kaže v medijih in se lahko neopažen sprehaja po domačem mestu Heilbronn, čeprav s svojo fundacijo od leta 1999 vlaga v izobraževanje, znanstvene raziskave in privabljanje talentov v mesto z dobrimi 130 tisoč prebivalci. Zadnja naložba fundacije je raziskovalni park za umetno inteligenco, ki naj bi zaposloval pet tisoč ljudi.

Medtem ko se je Lidl leta 2017 razširil iz Evrope v ZDA in tam tekmuje z večjim Walmartom in drugimi trgovci, je vprašanje, ali bo Schwarzu uspelo s stavo na evropske podatkovne centre in oblačno infrastrukturo izzvati ameriške velikane Amazon Web Services, Google Cloud Platform in Microsoft Azure, ki obvladujejo okrog 60 odstotkov svetovnega trga. Kot piše DW, je za zdaj razkorak velik, saj je Amazon s posli v oblaku lani ustvaril 135 milijard dolarjev, Schwarz Digits pa 2,2 milijarde evrov. Toda pri podjetju verjamejo, da bodo stranke v Nemčiji in Evropi kmalu želele neodvisne IT-rešitve.