“Slovenija ni izoliran otok”: kaj se bo to zimo dogajalo s cenami drv, peletov …?

Nestanovitnost na energetskih trgih odpira vprašanje, ali se lahko tudi na trgu lesnih goriv ponovi energetski šok iz leta 2022. Takrat je skok cen elektrike in plina za seboj povlekel tudi cene lesnih goriv, predvsem pri lesnih peletih je prišlo tudi do motenj v dobavi.

Po besedah direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc je letošnji razvoj dogodkov pomembno drugačen kot v letu 2022. Pri lesnih peletih se je takrat energetska kriza zaostrila že spomladi, ko so se gospodinjstva začela zalagati za prihodnjo zimo. Peletov je začelo primanjkovati že maja, junija pa jih je bilo že zelo težko dobiti, kar je cene potisnilo navzgor.

“Tokrat imamo srečo, da se je trenutna energetska kriza začela kazati šele v jesenskih mesecih, ko je večina potrošnikov lesna goriva že kupila,” pravi Krajnc, ki pa ocenjuje, da se učinki krize še niso prelili v cene. Avgusta, ko je inštitut nazadnje analiziral cene lesnih goriv, so bila ta za okoli petino dražja kot pred lansko kurilno sezono.

Uganka, kaj bo pozimi

Gospodinjstva, ki so upoštevala zlato pravilo, da je zalogo za prihodnjo sezono dobro narediti ob koncu kurilne sezone (torej spomladi oziroma zgodaj poleti), so se vsaj za zdaj izognila najhujšemu vplivu trenutnih nihanj na trgih.

Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Če bo zima hladna in bo poraba večja od pričakovanj, bi se lahko že v drugi polovici kurilne sezone povečalo povpraševanje, predvsem po peletih. Če bi se energetska kriza nadaljevala tudi prihodnje leto, pa bi bil največji pritisk na cene lahko viden spomladi, ko se bo povpraševanje po lesnih gorivih znova povečalo.

Da ta zima prinaša izzive za tiste, ki se ogrevajo na lesna goriva, kažejo tudi odzivi politike. Opozicija, ki se združuje v tako imenovani vladi v senci, je vladi Janeza Janše prejšnji teden predlagala, da novembra uvede bon oziroma predplačilo za kurilno olje, pelete in drva za ranljiva gospodinjstva.

Lesna goriva je smiselno kupovati ob koncu kurilne sezone, ko so cene praviloma najnižje, hkrati pa je dovolj časa za pripravo oziroma sušenje goriva. Pri drveh je to še posebej pomembno, saj se sušijo eno do dve leti. Nakup tik pred začetkom kurilne sezone zato ni tvegan samo z vidika cene, ampak tudi kakovosti goriva.

Kako spremljajo cene

Gozdarski inštitut že od leta 2011 spremlja cene na – kot pravi Krajnc – izredno netransparentnem in kompleksnem trgu lesnih goriv.

Do lani so cene preverjali po dvakrat letno – pred in po kurilni sezoni –, zdaj so to zaradi bolj dinamičnega trga okrepili na štirikrat letno. Izbranim ponudnikom lesnih goriv (drv, sekancev, peletov in briketov) pošljejo vprašalnik o cenah (brez prevoza) in na podlagi podatkov izračunajo povprečno ceno posameznega energenta.

Dodaja, da cene niso vedno povsem realen pokazatelj stanja na trgu. “Morda je najbolj specifičen trg drv. Razlog je v tem, da je v Sloveniji veliko lastnikov gozdov, ki prodajajo drva iz lastnega gozda in ne obračunajo davka na dodano vrednost (DDV),” pravi sogovornica. Cena, ki jo navajajo analize inštituta, je tako bolj pokazatelj gibanja cen v trgovini.

Cene peletov sledijo ceni kurilnega olja

Med posameznimi vrstami lesnih goriv so na zunanje šoke najbolj občutljivi peleti, pravi Krajnc. Njihova cena precej sledi gibanju cene kurilnega olja, hkrati pa nanjo vplivajo razmere v lesnopredelovalni industriji, saj je pomembna postavka tudi strošek žagovine.

Avgusta izvedena analiza je pokazala, da se cena peletov letos giblje okoli 460 do 470 evrov za tono. Pri slovenskih proizvajalcih so bile cene okoli 440 evrov za tono, dražji pa so bili pri različnih preprodajalcih.

Pomembna je tudi oblika pakiranja. Peleti v razsutem stanju so cenejši, vendar jih gospodinjstva zaradi zahtev po ustreznem zalogovniku redkeje kupujejo. Najbolj razširjene so 15-kilogramske vreče, ki so hkrati najdražja oblika nakupa. Kot pravi Krajnc, pa te vreče zasedejo veliko prostora, zato marsikdo kupi del zaloge za kurilno sezono vnaprej, ostalo pa potem dokupuje pozimi.

Kljub rasti cen peleti ostajajo konkurenčni kurilnemu olju. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije so bili poleti, če primerjamo količino kupljene energije, približno 35 odstotkov cenejši od kurilnega olja.

Drva manj izpostavljena energetskemu šoku

Pri drveh je slika nekoliko drugačna. Njihova cena je trenutno približno 130 do 140 evrov za prostorni meter za suha, razcepljena in na 25 centimetrov razžagana drva.

Drva so praviloma manj občutljiva na gibanje cen energentov, vendar tudi tukaj višji stroški energije vplivajo na končno ceno, pravi sogovornica. Poleg tega je trg precej specifičen, saj pomemben del ponudbe predstavljajo lastniki gozdov, ki drva proizvedejo iz lastnega lesa.

Najcenejši med omenjenimi lesnimi energenti ostajajo sekanci. Njihova cena se giblje približno med 110 in 130 evri za tono, pri čemer je ključni dejavnik kakovost oziroma predvsem vsebnost vode.

Nova analiza cen bo objavljena ta mesec.

“Slovenija ni izoliran otok”

Na cene ne vplivajo samo razmere v Sloveniji. Kot omenjeno, je leta 2022 velike težave našim trgovcem povzročila bosanska prepoved izvoza lesnih goriv. Trgovci so imeli naročene pošiljke, ki jih niso dobili.

Po letu 2022 se je Slovenija pri peletih bolj usmerila tudi na avstrijski in nemški trg, od koder danes uvažamo veliko peletov. Ker gre za velike trge, bi morebitna (cenovna) kriza na teh trgih močno vplivala tudi na stanje pri nas. “Slovenija ni izoliran otok,” opozarja Krajnc.

Avstrijski in nemški mediji poročajo o rasti cen zaradi povečevanja povpraševanja, ki ga ponudba (čeprav se tudi ta povečuje) ne dohaja. Predvsem peleti so vse bolj priljubljeni, saj predstavljajo obnovljiv vir energije, poleg tega pa je cena na enoto energije še vedno nižja kot pri kurilnem olju ali zemeljskem plinu. Avstrijski Kronet.at je pred dnevi pisal, da se je cena peletov pri severnih sosedih dvignila z lanskih 313 evrov na metrično tono na 419 evrov za metrično tono, kar je okoli 34-odstotni dvig.

Črna gora, ki je letos zaradi strahu glede varnosti oskrbe že prepovedala izvoz, medtem po besedah Krajnc za slovenski trg sama po sebi ni ključna, saj iz te države uvozimo razmeroma malo peletov. Lahko pa taki ukrepi posameznih držav v regiji vplivajo na obnašanje trgovcev, sklene.