Norija na trgu supertankerjev: zakaj naftni trgovci gradijo lastne flote
Z nakupom lastne flote supertankerjev se lahko trgovci s surovinami izognejo visokim stroškom najema in celo zaslužijo z oddajanjem ladij.
Cene najema naftnih tankerjev so v času vojne na Bližnjem vzhodu dosegle nove rekorde, zato nekateri naftni trgovci – med njimi surovinski velikan Trafigura – vlagajo stotine milijonov dolarjev za nakupe lastnih flot supertankerjev.
Trafigura, ki ima sedež v Singapurju in trguje s kovinami ter energenti, je pred kratkim sporočila, da je ustanovila ladijsko podružnico Volare Shipping. Novo podjetje, vredno okrog 1,2 milijarde dolarjev, je z zasebno izdajo delnic zbralo 500 milijonov dolarjev od Trafigure in zunanjih vlagateljev za vzpostavitev flote: ta že sestoji iz šestih supertankerjev (very large crude carrier – VLCC), ki so jih kupili na sekundarnem trgu, naročili pa so še osem novih VLCC, ki bodo dostavljeni v obdobju 2026–2028. Nove nakupe bo v celoti financirala finančna injekcija.
Skupno bo tako flota štela 14 supertankerjev, ki lahko prenašajo okrog dva milijona sodov surove nafte.
Volare je 5. oktobra vstopil na borzo v Oslu, ki je ena “vodilnih svetovnih borz za ladijske družbe”, je dejal član uprave Volare in vodja ladijskega prevoza pri Trafiguri Andrea Olivi. “Dostop do tega trga bo družbi Volare Shipping zagotovil trdno platformo za rast, zato se veselimo širitve nove platforme skupaj z drugimi delničarji.” Ob kotaciji bo Trafigura ohranila večinski delež.
To je prvi primer borzne kotacije v 33-letni zgodovini Trafigure, ki sicer svoje surovine prevaža po svetu z okrog 500 plovili, od tega 250 tankerji. Toda kot drugi trgovci se je doslej zanašala na čarterske najeme, ki nudijo fleksibilnost, a lahko podjetja izpostavijo visokim cenam.
Visoke cene najema
Cene najema tankerjev za prevoz nafte iz Perzijskega zaliva zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nevarnosti prečkanja Hormuške ožine dosegajo neslutene višave. Cene zavarovanj teh prehodov so namreč poskočile, dostopnost tankerjev pa je omejena. Referenčni indeks TD3C analitične družbe za ladjarstvo Baltic Exchange, ki sledi ceni najema supertankerja na poti iz savdskega pristanišča Ras Tanura do kitajskega pristanišča Ningbo, je sredi septembra prvič doslej presegel milijon dolarjev na dan. Do konca septembra se je indeks dvignil do 1,2 milijona dolarjev na dan, medtem ko je leto prej znašal okrog 80 tisoč dolarjev na dan.
V preteklosti je že 200 tisoč dolarjev na dan pomenilo izredno visoko raven indeksa, tam nekje so se na primer gibale cene ob začetku pandemije koronavirusa leta 2020.
Milijon dolarjev na dan za najem supertankerja pomeni več kot 50 milijonov dolarjev za potovanje do Azije in znese med 25 in 30 dolarjev na sod nafte. Pri 1,2 milijona na dan je cena na sod že presegla 30 dolarjev. Glede na to, da je trenutno cena surove nafte brent pri 104 dolarjih za sod, strošek prevoza pomeni okrog tretjino cene nafte.
Seveda je najbolj na udaru relacija, ki vključuje prečkanje Hormuške ožine na poti do največjih odjemalk v Aziji, toda tudi na drugih relacijah so cene najema ekstremno visoke. Zalivski uvozniki skušajo azijske stranke oskrbovati iz Omanskega zaliva pred vstopom v ožino, in sicer tako, da skozi ožino nafto pripeljejo z manjšimi (shuttle) tankerji, nato pa naložijo na plovila VLCC, kar jim prinaša večje stroške. Po podatkih analitične družbe Poten najem supertankerja med Omanskim zalivom in Azijo stane okrog 450 tisoč dolarjev na dan, a tudi relacija Mehiški zaliv-Azija dosega 275 tisoč dolarjev na dan zaradi pomanjkanja tankerjev.
Trafigura ni edina
Trafigura s svojo potezo sledi nekaterim naftnim trgovcem, ki prav tako vlagajo v lastne flote tankerjev, da bi se izognili visokim stroškom najema in zaslužili z oddajanjem zmogljivosti, če bodo cene dlje časa ostale povišane. Olivi je bil jasen, da tržne razmere vidi kot priložnost. “Dolgoročni dejavniki na trgu prevoza surove nafte ostajajo ugodni, namenska družba, ki kotira na borzi, pa vlagateljem v Volare Shipping omogoča neposredno izpostavljenost temu sektorju,” je dejal.
V začetku avgusta je državni naftni velikan iz Abu Dabija ADNOC sporočil, da njihova logistična podružnica ADNOC Logistics & Services vlaga 1,3 milijarde dolarjev v nakup 11 supertankerjev, od tega petih za prevoz plina (very large gas carrier – VLGC) in šestih za prevoz nafte (VLCC). Devet plovil – vseh šest VLCC in tri VLGC – so kupili na sekundarnem trgu in njihovo dostavo pričakujejo v tretjem četrtletju. Preostala dva plinska tankerja sta novo zgrajena na Kitajskem, podjetje pa ju pričakuje v zadnjem četrtletju. S tem nakupom bo ADNOC svojo floto naftnih supertankerjev povečal na 14 plovil.
Svoje tankerje v zadnjem času kupuje tudi globalni surovinski trgovec s turškimi koreninami BNG. Ta je julija kupil supertanker velikosti suezmax, ki lahko prenaša okrog milijon sodov nafte, za 80 milijonov dolarjev. Konec septembra je sledil še drugi tanker istega razreda v vrednosti skoraj 100 milijonov dolarjev, po poročanju pomorskega portala Baird Maritime pa načrtujejo nakup še enega.
Zaradi zanimanja rastejo tudi cene za nakup tankerjev. Ker naftne družbe pogosto potrebujejo tanker na krajši rok in nanj ne morejo čakati več let, se vse pogosteje starejši tankerji – stari od pet do deset let – prodajajo po višjih cenah od novih gradenj.
