Sindikati in delodajalci soglasno za višjo uskladitev lestvice – in višje neto plače

Predstavniki delodajalcev kot sindikatov se strinjajo, da bi morali lestvico in olajšave pri dohodnini uskladiti za več kot za 4,15 odstotka, za kolikor predlaga vlada. To bi pomenilo višje neto plače.
Po tem, ko je sindikalna stran kritizirala potezo vlade, ki je spremembe proračuna za prihodnje leto in tudi proračun za 2028 sprejela brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu, sta bila oba dokumenta danes naknadno uvrščena na dnevni red seje tega sveta.
Socialni partnerji so pozvali k višji uskladitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine, kot jo je vlada zapisala v predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2027 in 2028. Tega je v nedeljo poslala v Državni zbor, ki bo o predlogu glasoval sredi novembra.
Uskladitev za 4,15 odstotka, ki jo je predlagala vlada, je najnižja možna, saj mora biti v skladu z zakonom o dohodnini določena v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v mesecu juniju na letni ravni, ta pa je bila po podatkih statističnega urada 8,3-odstotna.
“Tako delodajalci kot sindikati smo se strinjali, da se ta sprememba ne bi zgodila v minimalnem znesku, kajti vsem so v interesu višje neto plače,” je v izjavi po seji povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in tudi predsednik ESS Andrej Zorko.
O možnostih za zvišanje koeficienta za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za več od zakonskega minimuma se bodo socialni partnerji po pisanju STA pogovarjali v sredo na sestanku na finančnem ministrstvu. Zorko je opozoril na vztrajno rast cen osnovnih življenjskih potrebščin in dejal: “Pričakujemo, da se bomo dogovorili o tem, da se bodo neto prejemki delavk in delavcev povečali.”
Štiri postavke, ki skrbijo sindikate
Po seji je sindikalna stran opozorila na več vprašanj, ki se jim porajajo po predstavitvi proračunskih dokumentov.
Martina Vuk, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja, jih je strnila v štiri točke:
- masa plač bi se morala prihodnje leto glede na dva predvidena dviga v okviru plačne reforme, usklajevanje plačnih razredov z inflacijo, napredovanja povečati precej bolj kot predvideva predlog sprememb proračuna. Kot je dejala Vuk, sindikati za zdaj niso dobili pojasnil, ali vlada načrtuje odpuščanja, jih pa pričakujejo.
- transferji posameznikom in gospodinjstev se prihodnje leto zmanjšujejo za 15 odstotkov ali 300 milijonov evrov. Brez zmanjševanja obsega pravic to ne bo mogoče, ocenjuje Vuk, ki pravi, da tudi tu pojasnil za zdaj niso dobili.
- kot omenjeno v uvodu članka, se sindikati (in tudi delodajalci) zavzemajo za višjo uskladitev dohodninskih razredov. “Pričakujemo, da se bomo dogovorili za višje uskladitve in da bo predlagan amandma na predlog zakona o izvrševanju proračuna,” je dejala Vuk.
- vlada je z rebalansom zmanjšala letošnji transfer, ki ga država vplača v proračun zdravstvene blagajne, za 100 milijonov evrov evrov. To ne pomeni, da mora zdravstvo krčiti pravice, temveč se plačilo prenese v prihodnje leto. A po navedbah Vuk je vlada zmanjšala tudi znesek, predviden za prihodnje leto, kar po oceni predstavnice sindikatov javnega sektorja pomeni, da bo moralo priti do posega v pravice.
Tudi drugi sindikalisti so poudarjali, da se bojijo posega v socialne pravice prebivalstva.
“Glede na to, da na eni strani povečujemo obrambne in investicijske izdatke, pričakujemo jasno zavezo vseh ministrstev h kakovostnim javnim storitvam, socialni varnosti, dostojnim delovnim pogojem, učinkovitim storitvam države,” je dejal Zorko. “Kakovost življenja v tej državi se ne sme poslabšati ne s proračunskimi dokumenti ne z zakonom.”