Na pariškem avtomobilskem sejmu rekordna udeležba kitajskih znamk

Na letošnjem avtomobilskem sejmu v Parizu bo dvakrat toliko kitajskih proizvajalcev kot lani, evropski pa bodo predstavljali nove, cenejše modele.
Na prihajajočem pariškem avtomobilskem sejmu (Paris Motor Show) se bo letos predstavilo rekordnih 20 kitajskih avtomobilskih znamk, ki kljub trgovinskim oviram postajajo vse hujša konkurenca evropskim proizvajalcem, poroča Reuters.
Evropski proizvajalci bodo dogodek, ki se začne 12. oktobra, izkoristili za predstavitev novih modelov in poskusili pomiriti vlagatelje glede svoje konkurenčnosti, saj kitajski tekmeci pridobivajo tržni delež z vse širšo ponudbo baterijskih električnih vozil in hibridov.
Letošnja kitajska zasedba bo dvakrat tolikšna kot na lanskem sejmu; uveljavljenim imenom, kot sta BYD in Chery, se bodo pridružili nekateri novinci, denimo Aito in Avatr.
Pariški avtomobilski salon poteka v ključnem trenutku za evropsko avtomobilsko industrijo. Prodaja evropskih proizvajalcev na Kitajskem je po pandemiji covida-19 upadla, medtem ko so kitajski proizvajalci – ki so večinoma izključeni z ameriškega trga in se doma soočajo s šibkejšim povpraševanjem – svojo pozornost vse bolj usmerjali v Evropo.
Podatki družbe Schmidt Automotive Research kažejo, da so kitajske znamke v drugem četrtletju obvladovale 10,7-odstotni delež evropskega trga, kar je več kot leto prej (5,7 odstotka) in več od japonskih tekmecev, ki so v Evropo vstopili že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Dvojna igra evropskih proizvajalcev
Evropski proizvajalci avtomobilov so pod pritiskom kitajske konkurence, šibkega povpraševanja doma, ameriških carin in visokih stroškov prehoda na električna vozila. Posledično največja avtomobilska skupina Volkswagen ukinja na tisoče delovnih mest in razmišlja o zapiranju domačih tovarn, tudi nemški tekmec v luksuznem razredu BMW pa je napovedal odpuščanja tisočih delavcev.
Evropska unija je pred dvema letoma uvedla carine na baterijska električna vozila kitajske izdelave, vendar so se kitajski proizvajalci odzvali s širitvijo ponudbe na modele z motorji z notranjim zgorevanjem in priključne hibride. Kitajske blagovne znamke so v drugem četrtletju letos zavzele več kot 26 odstotkov zahodnoevropskega trga priključnih hibridov, medtem ko je ta delež v enakem obdobju pred dvema letoma znašal le 2,2 odstotka.
Evropska avtomobilska industrija si zdaj prizadeva za uvedbo carin na kitajske priključne hibride. EU pripravlja tudi zakonodajo z določbami o poreklu (Made in Europe), ki bodo od proizvajalcev električnih vozil zahtevale določen delež lokalno izdelanih komponent, če bodo želeli biti upravičeni do subvencij ali javnih naročil.
Obenem evropski proizvajalci sklepajo partnerstva s kitajskimi tekmeci. Prodajajo jim namreč neizkoriščene proizvodne zmogljivosti v tovarnah in si skušajo zagotoviti dostop do kitajske tehnologije električnih vozil. Skupina Stellantis je na primer sklenila partnerstvo s kitajskim državnim podjetjem Dongfeng.
Cenejši evropski modeli
Evropski proizvajalci se skušajo na kitajsko konkurenco odzvati tudi z novo generacijo cenovno dostopnejših električnih modelov.
Ena od osrednjih evropskih predstavitev bo oživitev modela Citroën 2CV skupine Stellantis. Ta bo preizkusila nova pravila, ki proizvajalcem avtomobilov omogočajo opustitev nekaterih funkcij, da bi lahko ponudili cenovno dostopnejša električna vozila in se zoperstavili kitajski konkurenci.
Medtem bodo preboj iskale doslej manj znane kitajske blagovne znamke, kot je Aito – prestižna znamka v lasti proizvajalca avtomobilov Seres Group s sedežem v Čongčingu. Aito želi v treh letih povečati delež prodaje na tujih trgih na 20 odstotkov celotne prodaje (trenutno ta delež znaša manj kot en odstotek) in v Parizu predstaviti štiri prestižne električne športne terence za evropski trg, še piše Reuters.
Generalni sekretar Mednarodne organizacije proizvajalcev motornih vozil (OICA) Francois Roudier je za medij dejal, da je prihod kitajskih blagovnih znamk pripomogel k oživitvi avtomobilskih sejmov, potem ko je zanimanje nekaterih tradicionalnih proizvajalcev upadlo. Velika udeležba v Parizu odraža vse večji pritisk na proizvajalce z obeh strani, da se na vse bolj zasičenem trgu borijo za kupce, je dejal.