Bi lahko Američani dobili delež v Severnem toku? Trumpov zet v pogovorih z Rusijo

Diplomatski predstavniki ZDA in Rusije, na ameriški strani tudi posebni odposlanec Jared Kushner, so se pogovarjali o vključitvi ameriškega vlagatelja v plinovoda Severni tok, ki sta pred rusko invazijo na Ukrajino dobavljala zemeljski plin v Nemčijo, na podlagi anonimnih virov blizu zadevi poroča Reuters.

Pogovorov sta se udeležila Kiril Dmitrijev, tesen svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, in Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je za medij neuradno navedlo pet virov.

Kushner, ki si v vlogi posebnega odposlanca predsednika prizadeva za sklenitev premirja med Rusijo in Ukrajino, meni, da je sklepanje poslov ključno za ponovno vzpostavitev miru. Takšen dogovor bi ameriškim vlagateljem po koncu vojne omogočil ustvarjanje dobička z dobavo energije v Evropo.

Dmitrijev in Kushner sta se v zadnjih tednih sestala v Moskvi in ​​New Yorku. Čeprav ni jasno, v kolikšni meri sta ob teh priložnostih razpravljala o Severnem toku, tema ostaja na dnevnem redu, sta za Reuters povedala dva od virov.

Korist za ameriške davkoplačevalce

“O morebitnih dogovorih se bo morala Rusija pogajati z ameriško državno agencijo DFC (Ameriška korporacija za financiranje mednarodnega razvoja) in ministrstvom za finance, pri čemer morajo imeti od tega korist ameriški davkoplačevalci in podjetja,” je dejal predstavnik Bele hiše, ko so ga povprašali o pogovorih glede plinovodov.

Predstavnik je za Reuters dejal, da “v zadnjem času ni bilo pogovorov o Severnem toku”, in dodal, da je zaradi številnih ovir sklenitev dogovora v srednjeročnem obdobju malo verjetna. Opozoril je, da bi bil ponovni zagon plinovodov nezakonit, saj so v ZDA in EU v veljavi sankcije glede uvoza ruskega plina.

Trump bi lahko sankcije omilil ali odpravil, a bo to težje storil, če na novembrskih vmesnih volitvah v kongres zmagajo demokrati in prevzamejo nadzor nad kongresom.

Dmitrijev, ki se zavzema za ponovno vzpostavitev prodaje ruskega plina Nemčiji, se je prejšnji mesec sestal s predstavniki ameriških ministrstev za energijo in finance ter razpravljal o morebitnih energetskih pobudah med ZDA in Rusijo. Njegov tiskovni predstavnik zadeve ni želel komentirati.

Nasprotovanje v Evropi

Nemčija in druge evropske države, ki vlagajo milijarde evrov v krepitev vojaških zmogljivosti za obrambo pred Rusijo, bi močno nasprotovale ponovnemu zagonu Severnega toka. Predstavnica nemškega ministrstva za gospodarstvo in energetiko je dejala, da so za Severni tok in ruski plin v Evropi uvedene sankcije ter da je Nemčija našla nadomestne rešitve. Poudarila je, da bi ponovni zagon plinovodov zahteval odobritev vlade, česar pa si ne želijo.

Pred rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 je Nemčija več kot polovico plina kupovala od Rusije prek plinovodov Severni tok. Pretok se je ustavil, ko je Moskva omejila dobavo Evropi, septembra 2022 pa sta bila plinovoda poškodovana v seriji podvodnih eksplozij.

Pogovori med Moskvo in Washingtonom potekajo v ozračju globokega evropskega nezaupanja do ruskih namenov. Vodje petih evropskih obveščevalnih služb so v začetku leta za Reuters izjavili, da Rusija ne želi hitrega konca vojne, temveč pogovore z ZDA izkorišča za sklepanje poslovnih dogovorov.

Odnosi med Rusijo in Nemčijo – ki sodi med največje dobaviteljice vojaške pomoči Ukrajini – so padli na najnižjo raven, saj so predstavniki oblasti v Berlinu Rusijo obtožili izvajanja sistematične kampanje hibridnih napadov.

Razkol v Nemčiji

Nekateri nemški poslanci opozarjajo, da bi poslovni dogovori okrepili Moskvo med njenim vojskovanjem v Ukrajini. “Obstaja nevarnost, da bo to umazan posel, ki bo Evropo drago stal,” je dejal poslanec Michael Kellner, pristojen za nemško energetsko politiko po začetku invazije na Ukrajino. “Američani in Rusi si bodo razdelili dobiček,” je dodal.

Medtem ko nemška koalicijska vlada nasprotuje ponovnemu zagonu plinovoda, si stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je trenutno najbolj priljubljena politična stranka v državi, prizadeva zanj.

Dmitrijev se bo v začetku prihodnjega leta sestal z vodstvom stranke AfD, da bi razpravljali o ponovni prodaji ruskega plina.

Ovire pri lastništvu

Podjetje, ki upravlja oba plinovoda in ima sedež v Švici, je v 51-odstotni lasti ruskega državnega energetskega velikana Gazprom. Dve nemški družbi imata v lasti skupno 31 odstotkov, preostanek pa je v rokah francoskega in nizozemskega podjetja.

Po navedbah enega od virov si nemška delničarja prizadevata obdržati svoja deleža in s tem ohraniti nemški vpliv v primeru, da bi Gazprom prodal svoj delež.

Kmalu po srečanjih v Moskvi je Kushner v Kijevu dejal, da je z evropskimi sogovorniki razpravljal o tem, kako je vojna zvišala cene energije, ter se zavzel za “sporazume o blaginji”, ki bi spodbujali mir in voditeljem ponudili “nekaj, česar se lahko veselijo”.

Na mizi tudi prodaja Lukoilovih evropskih sredstev

Kushner in Dmitrijev sta razpravljala tudi o prodaji nabora poslovnih enot – od rafinerij nafte do bencinskih servisov v Evropi in drugod –, ki so v lasti ruskega naftnega podjetja Lukoil, sta za Reuters povedali dve osebi, seznanjeni z zadevo.

V skladu s tem načrtom bi konzorcij, ki bi ga sestavljali agencija DFC ter vlagatelji iz Katarja in Združenih arabskih emiratov, odkupil ta sredstva, ameriške oblasti pa bi odpravile sankcije proti Rusiji, so navedle omenjene osebe.

“Glede Lukoila sta Steve (Witkoff) in Jared (Kushner) v sodelovanju z DFC izpogajala znatno predplačilo in delež v dobičku za ZDA,” je dejal predstavnik Bele hiše. Družbi Lukoil in Gazprom se na Reutersove prošnje za komentar nista odzvali.