“Leto 2027 je leto naložb. V 2028 začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki”

“Želja vlade je ustvariti pogoje, v kateri se bodo podjetja odločala za naložbe in širitev, mladi pa bodo izbirali prihodnost doma,” je v nagovoru poslancem ob predstavitvi proračunov za prihodnji dve leti dejal predsednik vlade Janez Janša.

“Plačna reforma, sprejeta v prejšnjem mandatu, vidno, da ne rečem usodno, vpliva na fiskalni potencial države. Potrebe po zdravljenju in oskrbi rastejo, država mora vlagati v infrastrukturo in varnost, hkrati se v tem času zaključuje izredni evropski mehanizem za okrevanje, približuje pa se tudi konec sedanjega kohezijskega programskega obdobja. Vse te obveznosti bomo dolgoročno zmogli, če bomo povečali ustvarjeno vrednost in seveda bolje uporabili razpoložljive vire,” je dejal Janša.

V nagovoru poslancem je veliko časa namenil predstavitvi pozitivnih učinkov interventnega zakona, ki naj bi bil temelj za razvojni preskok. Napovedal je zakonodajni paket, katerega namen bo “bistveno izboljšanje poslovnega okolja” ter povečano fiskalno disciplino, predvsem pri stroških dela.

Finančni minister Andrej Šircelj pa je dejal, da se je v prejšnjem ministrskem mandatu naučil, da je javne finance treba urejati v dobrih časih, ne v slabih. “Danes so časi razmeroma dobri, gospodarstvo raste, trg dela je močan, delež dolga pada. Prav zato je zdaj čas za odgovornost, ne pa za sproščenost,” je dejal.

Trenutna vlada je po njegovi oceni podedovala slabo stanje. Delo predhodnikov je opisal kot “finančni hedonizem”, saj so uvajali obveznosti, za katere pa niso zagotovili denarja v proračunu. Omenil je še zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med zavezami ter realnostjo vlaganj v obrambo.

Davka na nepremičnine ne bo

Šircelj je tako dejal, da je bistveno sporočilo proračunov za 2027 in 2028, da se krepi javnofinančna vzdržnost. Predvideni primanjkljaj za 2027 znaša 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je pod mejo treh odstotkov in v skladu s fiskalnimi pravili, v 2028 pa se primanjkljaj po trenutnih napovedih vlade zmanjša za 600 milijonov evrov. “Leto 2027 je leto naložb. V 2028 začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki,” je dejal Šircelj.

Primanjkljaj v 2027 bo za sto milijonov evrov višji kot letos, pri čemer je Šircelj dejal, da so razlog za to vlaganja v naložbe. Te pa so po njegovem mnenju bolj upravičene kot zadolževanje za tekočo porabo.

Davčni prihodki bodo rasli, ker “ljudje delajo, podjetja uspešno poslujejo, potrošniki zaupajo”, je dejal. Vlada pa načrtuje nižje prihodke od trošarin na energente, kjer so upoštevali trenutno veljavne zneske (trošarine na pogonska goriva so znižane).

Proračuna pa predvidevata uskladitev dohodninske lestvice in olajšav. “S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi.”

Šircelj je dejal, da je razbremenitev dela nujna, saj je Slovenija po ugotovitvah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) nadpovprečno obremenjena in ima enega največjih davčnih primežev v Evropski uniji (EU). “Z diagnozo se strinjamo, pri zdravilu smo jasni. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, temveč bomo povečali rast in učinkovitost.”

Prostor za prihranke

Proračunski odhodki se prihodnje leto zvišujejo, v 2028 naj bi ostali približno enaki. Kot je dejal, pa ima Slovenija po oceni IMF prostor, da zmanjša izdatke za 2 odstotka BDP – okoli 1,2 odstotka v izobraževanju, okoli 0,6 odstotka v zdravstvu, še 0,2 odstotka BDP pa z zmanjšanjem subvencij za fosilna goriva. Tako za izobraževanje kot za zdravstvo Slovenija porabi več od povprečja EU.

“To ni rez v storitve, to je več za enake storitve,” je dejal Šircelj.

Vlada bo predlagala štiriletni proračunski cikel z jasno zgornjo mejo rasti izdatkov, ki ne bo smela preseči stopnje inflacije. Proračunski porabniki bodo lahko neporabljena sredstva prenesli v naslednje leto, a le tako, da se primanjkljaj ne poveča. “Tako odpravljamo spodbudo, da se decembra denar troši samo zato, da se porabi oziroma zapravi,” je dejal Šircelj.

Ministrstvo za finance spreminja tudi politiko upravljanja z javnim denarjem, ki “naj ne bi ležal na računu, medtem ko se država zadolžuje”. Pri izhodiščih za projekte bodo upoštevali presežke posrednih uporabnikov.

Dodal je, da so rezerve v proračunu bistveno nižje kot letos, okoli 0,4 milijarde evrov (letos 1,1 milijarde evrov). Prostora za nepredvidene izdatke bo manj, je dejal minister in napovedal, da bo vlada vsak predlog najprej presojala s finančnega vidika.

Tako Janša kot Šircelj pa sta opozorila na hitro naraščanje izdatkov za obresti. Za ta namen je prihodnje leto načrtovanih 942 milijonov evrov, v 2028 pa že 1,025 milijarde evrov, je dejal. Napovedal pa je nadaljnje zadolževanje tudi z izdajami ljudskih obveznic, ki jih je uvedla prejšnja vlada.

“Ostajamo neto prejemniki evropskih sredstev”

Tako Janša kot Šircelj sta poudarila pomen črpanja evropskih sredstev. “Leta 2027 bomo prejeli 1,4 milijarde evrov, vplačali pa 970 milijonov evrov. Slovenija ostaja neto prejemnica evropskih sredstev,” je dejal Šircelj.

Janša je opozoril, da mora Slovenija v dveh letih počrpati poltretjo milijardo evrov, saj je prejšnja vlada “spala”.

Hkrati tečejo pogajanja za naslednjo perspektivo; slovenska vlada si prizadeva, da bi ohranila enaka sredstva za kohezijo in kmetijstvo, čeprav po besedah Janše “nekatere države močno delajo na tem, da bi se zmanjšala”.

Kmalu rebalans

Po predstavitvi proračunov v parlamentu imajo poslanske skupine možnost vlaganja amandmajev. V prihodnjih tednih bodo poslanci dokumente obravnavali na sejah matičnih odborov, sredi novembra pa bodo o njih glasovali na plenarni seji.

Premier Janša je sicer že napovedal, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta že potreben rebalans proračuna, in sicer zaradi izida referendumov o interventnem zakonu ter prestrukturiranju javnega sektorja.

Predvsem interventni zakon po strokovnih ocenah pomeni veliko tveganje za vzdržnost proračuna. Fiskalni svet ocenjuje, da bi uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu povečala za okoli 1,2 milijarde evrov.