Bi delali samo dopoldan? Kako realna je ta želja na slovenskem trgu dela

Delovni čas le med tednom, ki je pretežno razporejen v jutranje in dopoldanske ure ter se praviloma konča v zgodnjih popoldanskih urah, je za marsikoga pomemben dejavnik pri izbiri zaposlitve. Takšen urnik je precej običajen za velik del javnega sektorja, v zasebnem sektorju pa je delovni čas pogosto odvisen od dejavnosti in potreb delovnih procesov.

Poleg plače in lokacije je delovni čas med prvimi kriteriji, o katerih želijo iskalci zaposlitve dobiti jasne informacije, predvidljiv urnik od ponedeljka do petka pa je za marsikoga pogoj, pravijo v zaposlitveni agenciji Adecco.

Tako v Adeccu kot v zaposlitveni agenciji Manpower opažajo, da je želja po stabilnem dopoldanskem urniku in prostih vikendih predvsem pri določenih skupinah kandidatov zelo izrazita. “Če gre za delovna mesta, pri katerih je že iz oglasa oziroma same narave dela razvidno, da obstaja možnost izmenskega dela, po naših izkušnjah takšno obliko dela kljub temu zavrne več kot 50 odstotkov kandidatov, pri čemer je ta delež še posebej izrazit pri ženskah,” je povedala Mirjam Kmetič, specialistka za iskanje in selekcijo višjih profilov pri Manpower.

Pri izbiri zaposlitve gre seveda za tehtanje celotnega paketa pogojev, a veliko kandidatov se po navedbah Adecca zavestno odloči za dopoldansko delo, čeprav vedo, da s tem izgubijo dodatke za izmensko, nočno ali nedeljsko delo. “Ti dodatki v Sloveniji niso zanemarljivi, zato gre za resen kompromis,” razlagajo.

V Adeccu ob tem opažajo, da se je spremenilo to, kako delodajalci govorijo o delovnem času. “Tisti, ki lahko ponudijo samo dopoldansko delo, to v oglasih izpostavijo kot eno glavnih prednosti. V panogah, kjer izmen ni mogoče ukiniti, pa delodajalci vedno bolj iščejo vmesne rešitve: stalne namesto menjajočih se izmen, bolj predvidljive urnike, manj sobot in daljši vnaprejšnji razpored,” navajajo v agenciji.

Dodali so še, da je Slovenija sicer glede dela ob koncih tedna pod evropskim povprečjem. Po podatkih Eurostata v Sloveniji ob vikendih dela 13,8 odstotka delovno aktivnih, v EU pa v povprečju 21,3 odstotka.

Koliko je takšnih del na trgu?

Med prostimi delovnimi mesti, pri katerih je podatek o urniku dela na voljo, je dopoldanski urnik precej pogost, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. V prvih devetih mesecih letos je bilo od skupno 118.806 prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci javili zavodu, 27.807 takšnih, ki so ponujala izključno dopoldanski urnik. Če izločimo prosta delovna mesta, za katera ni podatka o urniku dela – takšnih je bilo 60.870 –, delovna mesta z zgolj dopoldanskim urnikom pomenijo skoraj polovico (48 odstotkov) vseh.

Podobna slika je bila tudi septembra, ko je bilo med prostimi delovnimi mesti (brez delovnih mest, za katera ni podatka o urniku) 46 odstotkov takšnih z dopoldanskim urnikom. Njihovo število je znašalo 5.921.

Pri ZRSZ sicer opozarjajo, da razpolagajo s podatki le za del prostih delovnih mest, saj so delodajalci pri sporočanju delovnih mest doslej podatke o urniku dela izpolnjevali le, če so želeli sodelovanje zavoda pri iskanju kandidatov. Zato, kot pravijo, tudi ne morejo z gotovostjo trditi, ali se število prostih delovnih mest z dopoldanskim delovnikom na trgu dejansko povečuje ali zmanjšuje.

Na zaposlitvenem portalu Optius ne opažajo, da bi se število objavljenih prostih delovnih mest s prostimi vikendi splošno zmanjšalo. Kot pojasnjuje ustanoviteljica in direktorica portala Saša Boštjančič, se v Sloveniji že leta soočamo z večjim pomanjkanjem kadra prav na tistih delovnih mestih, kjer so potrebe delodajalcev največje, na primer v proizvodnji, skladiščenju, logistiki, inženirstvu, negi in zdravstvu ter drugih.

“Na nekaterih teh področjih so zaradi narave dela urniki že v osnovi drugače razporejeni (v izmenah, ob vikendih ali z daljšimi delovnimi časi), zato je na trgu dela vtis, da je takšnih delovnih mest, ki ponujajo klasičen ritem, manj, čeprav ostaja struktura ponudbe razmeroma stabilna,” pravi.

V splošnem na Optius.com tako beležijo, da je zaposlitvenih oglasov, ki ponujajo zgolj dopoldanski urnik brez vikendov, nekje med 30 in 40 odstotki. Ta številka je sicer v določeni meri odvisna tudi od posameznega meseca v letu, saj so določeni poklici in panoge močno vezani na sezonskost, še dodaja Boštjančič.

Kje najlažje najdemo dopoldanski delovnik?

Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da je dopoldanski urnik bolj pogost pri delovnih mestih, za katera se zahteva visokošolska izobrazba. Največ prostih delovnih mest z dopoldanskim delovnikom je po njihovih podatkih za poklice, ki se razvrščajo v skupino strokovnjakov, na primer strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje, pravo, družboslovje, kulturo in podobno, navajajo na zavodu.

Strogo dopoldanski delovniki brez vikendov so v zasebnem sektorju sicer najbolj značilni za raznovrstna pisarniška in administrativna dela, pa pojasnjujejo na zaposlitvenem portalu Optius in obeh zaposlitvenih agencijah.

Gre torej za službe v računovodstvu, financah, kadrovskih službah (HR), pravnih službah, marketingu, nabavi, IT, nekatera inženirska dela ter delu strokovnih in tehničnih poklicev, kjer poslovanje poteka predvsem med tednom. Pojavljajo se še v nekaterih drugih panogah in službah, med katerimi izstopajo določene podporne storitve, kot so specialistične ambulante in laboratoriji ter druge podporne službe v gospodarstvu.

Na drugi strani pa takšen delovnik zelo težko pričakujemo v gostinstvu, turizmu, trgovini, logistiki, proizvodnji, varovanju, prometu, dostavi ter zdravstvu in socialnem varstvu, kjer narava dela pogosto zahteva izmene, popoldansko ali vikend delo. Prav tako je praktično nemogoč v proizvodnji z neprekinjenim procesom, kjer linije delajo v treh ali štirih izmenah, na primer v avtomobilski, kovinski in farmacevtski industriji, pravijo v agencijah.

“Obstajajo tudi enoizmenska proizvodna in skladiščna delovna mesta, vendar jih je manj in so med kandidati zelo iskana,” razlagajo v Adeccu.

Kdo si najbolj želi dopoldanskega dela?

Želja po izključno dopoldanskem urniku je še posebej izrazita pri starših majhnih otrok ter pri ljudeh, ki so več let delali v izmenah ter si želijo bolj urejenega in predvidljivega ritma, pojasnjujejo v Adeccu. Tako se med iskalci takšnih zaposlitev najpogosteje pojavljajo ljudje med približno 30. in 45. letom in starejši delavci, ki želijo manj obremenjujoč ritem.

“Urniki vrtcev in šol so pač prilagojeni dopoldanskemu delu, pogosto pa v izmenah dela tudi partner. Pogosti razlogi so tudi skrb za starejše starše, študij ob delu, prevoz (javni prevoz zgodaj zjutraj ali pozno zvečer je marsikje slab) ter preprosto želja po prostih vikendih za družabno življenje, šport in počitek,” navajajo v zaposlitveni agenciji.

Da je usklajevanje družinskega življenja in skrbi za otroke eden pomembnejših razlogov, opažajo tudi v agenciji Manpower, a prav tako dodajajo, da vsekakor ni edini. “Pomembna je predvsem predvidljivost, saj ljudje lažje organizirajo življenje, če vedo, da bodo praviloma vsak dan končali ob podobni uri,” pravi Kmetič.

A tudi mlajši kandidati pogosto poudarjajo ravnotežje med delom in prostim časom ter predvidljivost urnika, čeprav so pogosto bolj pripravljeni sprejeti izmensko delo, še posebej na začetku kariere ali če so dodatki mikavni, opažajo v agencijah. V Adeccu namreč pravijo, da mladi obenem jasno postavljajo meje glede prostega časa in vikendov.

“Želja po dopoldanskem delu brez vikendov je razumljiva in je ne bi smeli razumeti kot izbirčnost. Moramo pa biti realni: veliko panog brez izmen ne more delovati, za delovna mesta z dopoldanskim delovnikom pa je med kandidati tudi največ konkurence. Zato je pomembno, da se o delovnem času odkrito pogovorimo že na začetku. Pogosto se najde rešitev, ki ustreza obema stranema, na primer stalna izmena namesto menjajoče se ali delo ob vikendih le izjemoma,” ob tem še poudarja Mirela Kurt, operativna direktorica Adecco Slovenija.

Kako je pri večjih slovenskih podjetjih?

Kako pogost je zgolj dopoldanski urnik brez vikendov pri njih, smo vprašali tudi nekatere večje slovenske delodajalce iz različnih panog.

V NLB, ki ima v Sloveniji okoli 2.500 zaposlenih, po fiksnem, pretežno dopoldanskem urniku dela velika večina zaposlenih, približno 90 odstotkov. Drugačne urnike imajo zaradi narave predvsem sodelavci v njihovem kontaktnem centru, zaposleni v trezorjih in v manjšem obsegu tudi na področju IT, pojasnjujejo v naši največji banki.

Na Pošti Slovenije, kjer je trenutno 5.320 zaposlenih, jih približno 32 odstotkov vseh dela v eni dopoldanski izmeni od ponedeljka do petka brez dela ob vikendih. Takšen delovnik je najpogostejši v strokovnih službah, kjer ga ima 87 odstotkov ljudi, na področju dostave pošiljk pa po takšnem urniku dela približno 40 odstotkov pismonoš. V poštnih poslovalnicah, na poštnih okencih in poštnih centrih se delo zaradi same narave dela opravlja dopoldne, popoldne, deloma tudi deljeno ter ponoči. V poštnih poslovalnicah in poštnih centrih dopoldansko delo tako opravlja le 11 odstotkov zaposlenih. 

V Telekomu Slovenije, ki zaposluje okoli 2.000 ljudi, ima fiksen dopoldanski delovnik brez vikendov več kot polovica zaposlenih. Gre za tiste zaposlene, ki večinoma opravljajo strokovna, administrativna, organizacijska in podporna dela. Takšen delovni čas pa ni mogoč za del zaposlenih v prodajnih centrih, tehničnih ekipah, operativnih centrih, podpori uporabnikom, na terenu in drugih delovnih mestih, kjer je delo organizirano v izmenah oziroma v okviru dežurstev, navajajo v družbi.

Od več kot 7.100 zaposlenih v Krki jih dobra tretjina (približno 38 odstotkov) dela v večizmenskem delovnem času. Takšna organizacija je potrebna zlasti v proizvodnji in v delu procesov zagotavljanja kakovosti, vzdrževanja, logistike in drugih dejavnosti, pojasnjujejo v farmacevtu. V procesih, ki niso neposredno vezani na takšno organizacijo dela, pa imajo praviloma premakljivi dopoldanski delovni čas od ponedeljka do petka. Na ta način dela približno 62 odstotkov zaposlenih.

Mercator, ki trenutno zaposluje več kot 6.000 ljudi, ima pričakovano nizek delež tistih, ki jim je zaradi narave dela omogočen izključno dopoldanski delovnik brez vikendov. Na ta način dela le sedem odstotkov vseh zaposlenih, ti pa večinoma opravljajo strokovna, administrativna, organizacijska in podporna dela, pojasnjujejo v trgovcu. Za zaposlene v operativnem delu podjetja takšen urnik ni mogoč, saj je njihovo delo neposredno povezano z obratovalnim časom trgovin.

V Zavarovalnici Triglav odgovarjajo, da velika večina zaposlenih delo opravlja v običajnem delovnem času s predpisano obvezno prisotnostjo med ponedeljkom in petkom. V največ primerih zaposleni na delo prihajajo gibljivo, najpozneje do 8. ure, nekateri pa tudi kasneje, do 8.30. Natančnega deleža teh zaposlenih niso navedli, so pa dejali, da je obvezna prisotnost znotraj običajnega delovnega časa določena za vse vrste dela, pri čemer imajo zavarovalni zastopniki večjo prilagodljivost. Izjema so zaposleni, ki zagotavljajo asistenčne storitve.

V Petrolu, ki v Sloveniji zaposluje približno 2.400 ljudi, je takšen delovnik značilen predvsem za zaposlene v administrativnih, strokovnih, razvojnih, IT, finančnih, kadrovskih, pravnih, nabavnih, marketinških in drugih podpornih funkcijah ter za del zaposlenih v korporativnih službah. Natančnega deleža ljudi, ki delajo na ta način, niso razkrili. Izključno dopoldanski delovnik pri njih ni mogoč za zaposlene na prodajnih mestih, v energetskih dejavnostih, logistiki, vzdrževanju ter na drugih operativnih področjih, so našteli.

V podjetjih še dodajajo, da tudi od zaposlenih občasno prejemajo posamezne pobude in prošnje za dopoldanski delovnik, a da o njih presojajo individualno glede na naravo dela, potreb delovnega procesa in potrebe zaposlenih.