Kam vložiti 50.000 tisoč evrov, če jih nekaj časa ne boste potrebovali

Do zdaj je bilo leto 2026 na finančnih trgih uspešno. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil 11,6 odstotka, tehnološki Nasdaq 13 odstotkov, Dow Jones pa devet odstotkov. V plusu so tudi evropske delnice: širši indeks STOXX Europe 600 je letos pridobil okoli osem odstotkov.

Še bolj kot največje svetovne borze je letos pridobila Ljubljanska borza. Osrednji indeks SBI TOP je do 9. septembra zrasel za dobrih 28 odstotkov in presegel 3.200 točk. Najbolj so zrasle delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Krke.

Vrednosti delnic so se v povprečju krepile kljub geopolitičnim napetostim. Zaradi vojne med ZDA in Iranom, ki je povzročila motnje pri dobavi nafte z Bližnjega vzhoda, je cena severnomorske nafte brent letos aprila presegla 126 dolarjev za sod. Po vmesnem umirjanju se je septembra zaradi novega zaostrovanja spopadov znova povzpela nad 100 dolarjev.

Dražji energenti so okrepili tudi inflacijske pritiske. Inflacija v območju evra se je avgusta zvišala na 3,3 odstotka, predvsem zaradi občutno dražje energije. Evropska centralna banka, ki je še lani zniževala obrestne mere, je zato junija letos obresti prvič znova zvišala za 0,25 odstotne točke, v četrtek pa se je odločila še za drugi dvig. Najbolj opazovana depozitna obrestna mera, ki v največji meri vpliva na stroške zadolževanja v evrskem območju, je dosegla 2,5 odstotka.

Na računih več kot 30 milijard evrov

Kljub donosom na borzah velik del slovenskih prihrankov še vedno ostaja na bančnih računih. Vloge slovenskih gospodinjstev so konec junija prvič presegle 30 milijard evrov in dosegle 30,08 milijarde evrov. To je 1,7 milijarde evrov oziroma šest odstotkov več kot leto prej.

Ta denar pa izgublja vrednost, saj so obresti nižje od inflacije. Povprečna obrestna mera za nove vloge gospodinjstev z vezavo do enega leta je junija znašala 0,72 odstotka, medtem ko je bilo povprečje območja z evrom 2,03 odstotka.

Kaj torej narediti, če imate na računu večji znesek, denimo 50.000 evrov, in ga nekaj časa ne boste potrebovali? O tem smo vprašali Roka Brezigarja, upravitelja pri NLB Skladih, Lojzeta Kozoleta iz borznoposredniške hiše Ilirika ter Primoža Čučka in Matjaža Dleska iz Triglav Investments.

Najprej vprašanje: kdaj boste denar potrebovali?

Za sogovornike je eno ključnih vprašanj, koliko časa lahko vlagatelj denar pogreša.

“Denarja, ki ga bomo potrebovali čez leto ali dve, praviloma ni smiselno v večji meri izpostavljati delniškemu tveganju, saj se lahko prav v trenutku, ko sredstva potrebujemo, znajdemo v obdobju večjega padca na finančnih trgih,” pravi Brezigar.

Podobno poudarja Čuček. Sama višina zneska po njegovem ni ključna za sestavo portfelja; pomembnejši so vlagateljev odnos do tveganja, njegovi finančni cilji in predvsem časovni horizont. Daljši ko je ta, več kratkoročnih nihanj si lahko vlagatelj privošči in večji je lahko delež delnic. Če bo denar kmalu potreboval, pa so primernejše stabilnejše naložbe.

Tako je lahko 50.000 evrov za nekoga, ki bo čez dve leti kupoval nepremičnino, povsem drugačen naložbeni izziv kot enak znesek, ki ga nekdo namenja dolgoročnemu varčevanju za pokojnino.

Ne iskati ene zmagovalne delnice

Pri daljšem obdobju sogovorniki poudarjajo predvsem razpršitev. Brezigar bi za povprečnega dolgoročnega vlagatelja kot osnovo postavil portfelj, razpršen med različne regije in panoge. Nekoliko večji poudarek bi namenil ameriškemu trgu, ki ga po njegovem še naprej podpirajo močna in inovativna podjetja ter razmeroma ugodno gospodarsko okolje.

Tudi Čuček meni, naj bo jedro dolgoročnega portfelja razpršenost s pomembno vlogo delniških naložb. Med sektorji, ki trenutno zaslužijo več pozornosti, izpostavlja informacijsko tehnologijo in komunikacijske storitve, kjer podjetja izkazujejo solidno rast prihodkov in dobičkov, pomemben del portfelja pa po njegovem ostajajo tudi finance. Ob tem opozarja pred preveliko stavo na eno panogo: dolgoročno je pomembnejša dobra sektorska razpršitev.

Kam vložiti za pet let

Za vlagatelja s približno petletnim časovnim horizontom bi Kozole okoli 80 odstotkov portfelja namenil delnicam, preostalih 20 odstotkov pa enakomerno razdelil med zlato in obveznice. Pri delniškem delu bi se osredotočil predvsem na velika in dobro vodena podjetja, denimo tista iz ameriškega indeksa S&P 500, zanimive pa se mu zdijo tudi evropske delnice.

Za vlagatelja, ki bi investiral za pet let, bi okoli 80 odstotkov portfelja namenil delnicam, preostalih 20 odstotkov pa enakomerno razdelil med zlato in obveznice.

Lojze Kozole, Ilirika

“Delnice so eden najboljših mehanizmov za zaščito pred inflacijo. Dokler lahko podjetja višje stroške prenesejo na kupca in ohranjajo stabilne marže, lahko povečujejo tudi prihodke,” pojasnjuje. Pri obveznicah je trenutno bolj zadržan, saj lahko ob inflaciji, ki presega njihov donos, vlagatelju po upoštevanju stroškov ostane zelo malo oziroma je realni donos negativen, opozarja.

Med delnicami bi “stavil na vse, kar je povezano s prihodnostjo industrije – od robotizacije in avtomatizacije do umetne inteligence in tehnologije,” pravi. Priložnosti vidi tudi na domačem delniškem trgu, kjer med večjimi slovenskimi družbami omenja NLB, Krko in Petrol.

Vlagatelju s povprečno nagnjenostjo k tveganju bi Brezigar svetoval, naj približno polovico portfelja nameni delnicam, okoli 40 odstotkov obveznicam, preostalih deset odstotkov pa alternativnim naložbam oziroma drugim naložbenim razredom.

“Pri delniškem delu bi bila pomembna široka geografska in sektorska razpršenost. Pri obvezniškem delu portfelja bi se osredotočil predvsem na varnejše obveznice naložbenega razreda, ki imajo nižje kreditno tveganje. Hkrati bi se izogibal valutnemu tveganju in izbral predvsem obvezniške naložbe v evrih. Alternativne naložbe pa lahko prispevajo k boljši razpršenosti portfelja, saj je njihovo gibanje praviloma manj povezano z gibanjem delniških in obvezniških trgov. Mednje lahko na primer vključimo naložbene nepremičnine, kot so poslovne nepremičnine in logistični centri, pa tudi zlato in druge plemenite kovine,” je razdelal nasvet.

Bo umetna inteligenca upravičila enormne naložbe

Tudi drugi sogovorniki izpostavljajo tehnologijo in umetno inteligenco. Toda po velikih naložbah zadnjih let bo pomembno, ali bodo milijardna vlaganja prinesla ustrezne prihodke in dobičke.

“Investicije v podatkovne centre, polprevodnike in drugo infrastrukturo so ogromne, zato bodo vlagatelji vse bolj pozorni na konkretne rezultate teh vlaganj,” pravi Brezigar.

Investicijski cikel se hkrati širi zunaj tehnološkega sektorja. Gradnja podatkovnih centrov povečuje potrebe po električni energiji, omrežjih, industrijski opremi, hlajenju in drugi infrastrukturi.

Obrambni sektor še naprej zanimiv, a …

Ali ostaja zanimiv za vlagatelje tudi obrambni sektor, glede na to, da so se evropske države zavezale k občutnemu povečanju izdatkov za obrambo, podjetja pa ob vse večjih naročilih povečujejo svoje proizvodne zmogljivosti?

“Dolgoročna zgodba evropske obrambne industrije ostaja zanimiva. V primerjavi z obdobjem pred vojno v Ukrajini gre za precejšnjo strukturno spremembo in ne zgolj za kratkoročen cikel,” je prepričan Brezigar.

Dodaja, da so tečaji evropskih obrambnih družb v zadnjih letih močno zrasli in z njimi vrednotenja, zato bodo morali proizvajalci velika naročila zdaj pretvoriti v prihodke, dobičke in denarne tokove.

“Sektor se nam zato še vedno zdi dolgoročno zanimiv, vendar bi bili pri izbiri posameznih podjetij bolj selektivni kot pred nekaj leti,” pravi.

Pomembno tveganje ostaja tudi politika: višji obrambni proračuni so za zdaj del dolgoročnih zavez evropskih držav, vendar lahko med politično obljubo in konkretnim naročilom mine precej časa. Kot opozarja Brezigar, se lahko vmes spremenijo tudi prioritete držav, zato zgolj napovedi o višji obrambni porabi za nadaljnjo rast delnic ne bodo več dovolj.

Ob visokih obrestnih merah obveznice bolj zanimive

Vojna z Iranom, nadaljevanje vojne v Ukrajini in ameriška trgovinska politika ostajajo pomembni dejavniki negotovosti. Matjaž Dlesk iz Triglav Investments ocenjuje, da se razmere na Bližnjem vzhodu verjetno še ne bodo bistveno umirile. Višje cene nafte se bodo po njegovih pričakovanjih vse bolj prelivale v inflacijo, kar pomeni tudi pritisk na centralne banke, da zvišujejo obrestne mere.

“Ob visokih obrestnih merah so investitorji običajno previdni in ne tvegajo veliko, saj so jim na voljo obveznice, ki so relativno varne,” meni Dlesk. Dodaja, da je v takšnem okolju zato pomembnejša selektivnost pri izbiri delnic, prednost pa imajo bolj defenzivne naložbe. “Bolj volatilna podjetja in družbe z bolj tveganimi poslovnimi modeli so ob višjih obrestnih merah za vlagatelje manj privlačni”.

Brezigar ob tem opozarja, da geopolitika sama po sebi še ne pomeni slabih donosov na borzah. “Za dolgoročnega vlagatelja je praviloma pomembnejše, kako se razvijajo dobički podjetij, gospodarska rast in obrestne mere,” pravi.